V Talinu v Estoniji se je včeraj končal precej nenavaden vrh voditeljev Evropske unije: bil je neformalen, brez resničnega dnevnega reda in zato brez pritiska, da se konča z odmevnimi dogovori. Sodeč po poročilih agencij je natančno takšen format zelo ustrezal udeležencem, ki očitno potrebujejo več priložnosti, da zunaj Bruslja sproščeno govorijo o izzivih evropske povezave. Kot je dejal luksemburški premier Xavier Bettel: »Takšna srečanja bi morali imeti pogosteje. Da si lahko izmenjamo mnenja. Da govorimo brez potrebe po rezultatih.«
Še o Macronovem govoru
Zlasti četrtkova večerja je bila posebej neformalna, čeprav je Estonija kot predsedujoča EU v ospredje postavila vprašanje digitalizacije, kjer je sama posebej razvita. Na vrhu je bil pomembna tema torkov govor francoskega predsednika Emmanuela Macrona o viziji prihodnosti Evropske unije, med katerim je postregel z vrsto revolucionarnih predlogov, o katerih v številnih evropskih prestolnicah niti ne upajo ali nočejo govoriti. Predlagal je globljo politično povezovanje, ustanovitev parlamenta, proračuna in položaja finančnega ministra za evrsko območje, usklajevanje davčnih politik držav članic, ustanovitev evropskih sil za hitro posredovanje in tako naprej. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ključna za uresničitev idej, je Macronu v Talinu izrazila podporo kljub izzivom, ki jo tudi okoli teh vprašanj doma čakajo pri povolilnem sestavljanju koalicije. Je pa dodala, da bo treba doreči številne podrobnosti. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je nasprotno dejala, da Macronov govor sploh ni imel vsebine, nekateri voditelji pa so kritizirali določene predloge. Zato pa je predsednik evropskega sveta Donald Tusk obljubil, da bo na naslednji (formalni) vrh voditeljev v Bruslju prihodnji mesec prinesel konkretnejše predloge političnega programa Unije.
Slovenski premier Miro Cerar je v Talinu dejal, da je za Slovenijo najpomembneje ostati v najbolj povezanem delu Unije, da je to njen nacionalni interes in da je to povedal tudi Macronu ter pohvalil njegovo »proevropsko držo«.
Na vrhu je bila tudi britanska premierka Theresa May, brexit pa je bil tokrat nekoliko bolj postranska tema. agencije
