»To ni za nas nobena zmaga, pač pa ena velika žalost, da se je vse tako dolgo vleklo,« je jezen župan Vranskega Franc Sušnik, ki predobro ve, da se tragedija pred tremi leti verjetno ne bi zgodila, če bi projekt, ki so ga na občini dali izdelati že pred desetletjem, lahko končali v letu ali dveh.
»Žal se ravno pri tem primeru lepo vidi, kako zbirokratizirana država smo,« pravi Sušnik, ki mu je žal za dve mladi življenji. Spomnimo, da je septembra pred tremi leti zaradi močnega deževja in poplav narasli potok Bolska odnesel del brežine. Tridesetletni inštruktor varne vožnje in 17-letna sopotnica v vozilu, sicer demonstratorka, sta se okoli šeste ure zjutraj peljala proti centru varne vožnje. Inštruktor zaradi slabe vidljivosti ni mogel vedeti, da je neurje spodkopalo vozišče. V trenutku, ko je zapeljal na most, je vozilo deroči potok odnesel, trupli dveh mladih pa so našli šele po več urah iskanja.
Projekt obtičal za 10 let
Kot je takrat opozoril Sušnik, je celjsko podjetje Subra že junija 2007 izdelalo projekt za nov most čez Bolsko. A sestavni del tega projekta je bilo tudi hidrotehnično poročilo družbe Hidrosvet, ki pa je predvidevalo regulacijo in prestavitev struge Bolske v dolžini približno 500 metrov. »Gradnjo mostu v širini 20 metrov bi občina zlahka zmogla, medtem ko je bila prestavitev struge Bolske v pristojnosti države, konkretno Agencije RS za okolje (Arso),« je že ob tragediji pojasnjeval Sušnik.
Danes poudarja: »Naši vodarji, tudi koncesionarji, so pogojevali gradnjo mostu s prestavitvijo struge potoka in to je bil osnovni problem. In četudi so to zanikali, še vedno hranim pogodbo, ki so mi jo takrat poslali v podpis. V njej črno na belem piše, da je bila v igri prestavitev struge, kar bi bila čista neumnost.« Nekaj mesecev po tragični nesreči so na Arsu le sprejeli odločitev, da prestavitev struge ni nujna. »Takrat smo takoj oddali vlogo za gradbeno dovoljenje, pa je Arso pristojnosti ravno prenesel na novo Direkcijo RS za vode, kjer so spet potrebovali nekaj časa, da se je lani jeseni končno zadeva premaknila in smo lahko začeli urejati teren za dokončno ureditev mostu,« še pove Sušnik.
Večino denarja zagotovila občina
Na direkciji za vode pa odgovarjajo, da so že marca 2015 izdali vodno soglasje, projektne pogoje, ki so bili osnova za projektiranje, pa še dva meseca prej, januarja istega leta. »Vodno soglasje je bilo izdano za celotno ureditev, tako mostu kot vodotoka. Ker pa je imela občina težave s pridobivanjem zemljišč in posledično ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja, smo se dogovorili, da projekt razdelimo na dva dela, in sicer projekt vodnogospodarskih ureditev, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, ter na projekt mostu. Za projekt mostu smo vlogo prejeli 26. junija letos in ga v nekaj dneh, že 4. julija, tudi izdali,« pojasnjujejo na direkciji za vode.
Kakorkoli že, zdaj na Vranskem potrebujejo le še dva meseca, da bodo dela končana in se bo do centra varne vožnje mogoče pripeljati čez novi most. Naložba je vredna dobrih 400 tisočakov. Od tega so izvajalcem del že plačali približno 300.000 evrov, zaključna dela pa bodo stala še dobrih sto tisočakov. Od tega je občina Vransko iz naslova sanacij po neurju pridobila približno 170 tisoč evrov državne pomoči, preostalo je zagotovila iz lastnega proračuna.
