Žirija nagrade Right Livelihood, ki jo od leta 1980 vsako leto podeljujejo v Stockholmu, je prepoznala njeno vztrajnost in pogum pri opravljanju poklica preiskovalne novinarke. V njeni domovini so jo vrsto let javno blatili, jo poniževali, z izmišljenimi obtožbami so ji leta 2014 odvzeli prostost. Ker je razkrivala korupcijo na najvišji državni ravni in pisala o tem, kako se klan predsednika Ilhama Alijeva nesramno obdaja z bogastvom, je v zaporu preždela poldrugo leto, od tega 11 mesecev v samici.
Oblasti so jo leta 2014 aretirale z izmišljenim očitkom, da je svojega nekdanjega partnerja in sodelavca nagovarjala k poskusu samomora, nakar so jo zaradi utaje davkov obsodili na večletno zaporno kazen. »Čas je edino, česar imaš v zaporu na pretek, vendar ga ne moreš izkoristiti. To je grozljivo,« se spominja novinarka. Po ogorčenih protestih mednarodne javnosti so jo maja lani pogojno izpustili na prostost. Na Švedsko ne more, saj ne sme potovati v tujino. »Nagrado prejemam v imenu vseh novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki kljub težkim razmeram nadaljujejo s svojim delom,« je dejala.
Ismajilova dela od doma, rednega delodajalca nima. »Lahko pišem za tuje medije, ne smem pa za to prejeti plačila,« je razložila v pogovoru za Spiegel Online. »Tako gre skoraj vsem mojim kolegom. Živimo v senci, v kateri poskušamo osvetliti temačne posle.« V minulih mesecih je sodelovala v mednarodnem novinarskem preiskovalnem projektu, v katerem so razkrivali posle skrivnega azerbajdžanskega sklada, iz katerega je vladajoča elita podkupovala evropske politike (na tem seznamu se je znašel tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti). »V Azerbajdžanu je ta čas približno 130 političnih zapornikov, med njimi je tudi devet novinarjev in dva pisatelja. Vsi ti ljudje potrebujejo podporo Evrope in EU,« opozarja Ismajilova.
