Prvič smo mednarodni dan kave praznovali 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo ; tam je takrat potekal tudi globalni forum o kavi. V organizacijo je včlanjenih 77 držav, med njimi tudi Slovenija. Te države in tudi vsi njihovi partnerji, ki sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in prodaji kave, letos pripravljajo številne dogodke, na katerih bo glavna pozornost namenjena temu dišečemu napitku. Neformalni praznik pa ni namenjen samo slavljenju poživljajoče pijače, temveč opozarja tudi na trajnostno vzgojo kavovca in pravično trgovino v industriji kave.
S plantaž kavovca v Evropsko unijo
Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Posledica tega je, da se članice Evropske unije uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile v 2016 največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav so države članice v lanskem letu uvozile za 13,9 milijarde evrov kave ali 62 odstotkov celotne količine uvoza surovih, nepraženih kavnih zrn, od tega polovico iz Brazilije. Po podatkih Statističnega urada je Slovenija lani uvozila 13,8 milijona ton kave v vrednosti 46,2 milijona evro ali desetino več kot predlani, največ iz Italije in Brazilije.
Za skodelico najdražje kave na svetu do 100 evrov
Lani je bilo treba za kilogram pražene mlete kave v trgovini odšteti v povprečju 7,88 evra, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2010, ko je bila cena najnižja v zadnjem desetletju. Povprečna cena skodelice kave v lokalu v zadnjih treh letih ostaja približno enaka. Najcenejša je bila v letu 2003, ko smo za skodelico kave odšteli 0,71 evra ali 68 odstotkov manj kot v letu 2016, pravi statistika. Če bi hoteli piti najdražjo kavo na svetu, Kopi Luwak, ki jo pridobivajo v Indoneziji iz neprebavljenih zrn v izločkih gozdne živali luvaka ali malajskega mustanga, bi za skodelico v povprečju odšteli od 30 do 100 evrov, za polkilogramski zavitek pa okoli 500 evrov. Skodelica kave v lokalu pa je bila v 2015 najdražja na Nizozemskem, Finskem in v Nemčiji: v povprečju je bilo treba zanjo plačati več kot 2 evra.
Zibelka kave naj bi bila Etiopija
V kavi uživajo ljudje po vsem svetu že stoletja. Zgodovinarji verjamejo, da so jo odkrili v Etiopiji, na veliko pa so kavovec začeli gojiti in s kavo trgovati Arabci. Najprej so jo uporabljali pri verskih obredih, do 16. stoletja pa je postala priljubljena pijača v večini gospodinjstev na Srednjem Vzhodu, v Perziji in Afriki. Stoletje kasneje so jo začeli piti tudi v Evropi ter Severni in Južni Ameriki. Kljub priljubljenosti je imela ta temna pijača skozi zgodovino tudi kritike ali celo sovražnike. Turški sultan Murad IV. jo je tako sovražil, da je pitje kave razglasil za prekršek, ki se kaznuje s smrtjo. V Angliji pa je kralj Charles II. v bojazni, da bi nasprotniki ob skodelici kave skovali proti njemu zaroto, ukazal zapreti vse hiše, kjer so stregli kavo.
