»Prišepni temo za pesem in počakaj, da se skuha,« je nedavno mimoidoče na ljubljanskih ulicah nagovarjal napis na zanimivi rdeči hišici. Radovedneži so se res domislili najrazličnejših iztočnic, od zobnega aparata do slovenske prestolnice, skozi ozko režo pa so v odgovor dobili listke z množico besed, spletenih v simpatične rime in druge pesniške figure. Ta nenavadni avtomat, tako imenovani poetomat, ki je s pesmimi privabil nasmeh na številne obraze, je bil pravzaprav le uvod v svetovno slavje poezije in napoved akcije Plačaj z verzom.
Na današnji dan se bodo že drugo leto zapored, tokrat v več kot 30 državah po svetu, obiskovalci spremenili v priložnostne pesnike, njihovi avtorski verzi pa bodo za en dan izrinili denarno valuto. Tudi v 49 lokalih po Sloveniji bodo goste pričakali nepopisani listki, namenjenimi njihovemu trenutnemu navdihu. Haiku, kratek ali dolg verz, z ljubezensko ali tehnično vsebino, epifore ali anafore, oksimoroni ali retorična vprašanja – dolžina in slog nista pomembna. Bistveno je, da gre za izraz čustev vsakega posameznika, pravijo v dunajski pražarni Julius Meinl, ki je pobudnik globalnega pesniškega gibanja. Kavo ali čaj bo zato danes mogoče plačati z verzom le v barih in restavracijah, kjer strežejo njihovo kavo.
Ima poezija moč, da spreminja svet?
Medtem ko je Unesco z določitvijo 21. marca za svetovni dan poezije želel doseči promocijo branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije, je namen dunajskega kavnega velikana s tradicijo od leta 1862 ljudi po vsem svetu navdihniti in spodbuditi k odkrivanju lastne ustvarjalnosti. Čeprav na prvi pogled implicirajo, da je pesem vredna skodelico kave ali čaja, naj bi se pod površjem skrivala na zgodovino oprta želja pokazati, da lahko poezija in čustva polepšajo svet.
Akcijo ambasadorja kavarniške kulture je letos pri nas podprl pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Za posebno knjižico bo pomagal izbrati najboljše med prejetimi verzi, danes ob 11. uri pa bo v Sobi 102 skupaj z moderatorko Carmen L. Oven, pesnico in performerko Glorjano Veber, glasbenikom Janezom Dovčem in Tomažem Miličem, direktorjem podjetja Julius Meinl, razmišljal o tem, ali ima poezija res moč, da spreminja svet. Lainšček je prepričan, da je tako. Omenjene pobude ne razume kot valuto, ki bi morda poeziji dvigovala ceno, temveč kot iskanje vsega tistega, kar nam lahko podeljuje smisel in nam pomaga, da svoje občutke lepega ozavestimo. »Na večni tehtnici dobrega in zla pesniško izročilo vedno na strani dobrega pomaga, da se tehtnica popolnoma ne prevesi na negativno stran in da nas zlo ne povleče v globino,« pravi.
Vsem glasovom enako vrednost
Globalnemu ambasadorju gibanja, inovativnemu britanskemu pesniku Robertu Montgomeryju, pa je pri današnji kampanji najbolj všeč, kako se ljudje osvobodijo, ko bankovce in kreditne kartice zamenja poezija. »Ta pobuda ljudi spodbuja k temu, da se ponovno povežejo s svojim notranjim poetom, hkrati pa daje vsem glasovom enako vrednost,« je prepričan Banksy besedne umetnosti, ki svoja sporočila v obliki verzov širi tako, da prelepi oglaševalske plakate, zavzame prostor pod mostom, ustvarja svetlobne in ognjene instalacije. Ne pristaja samo na minljiv papir, ampak verjame, da je digitalni prostor zelo hvaležen medij za poezijo, ki na tej platformi lahko potuje naprej in se transformira.
Montgomery bo pesniško gibanje danes v Londonu pospremil s posebno umetniško instalacijo iz tisočih na roko napisanih pesmi. Tako naj bi navdihnil tudi druge oblike umetnosti in neposredno pokazal, kolikšno moč ima poezija.
