Zaradi toksinov je uprava za varno hrano danes zaprla školjčišči Seča in Strunjan. Že prejšnji ponedeljek so inšpektorji zaradi presežnih vrednosti lipofilnih toksinov, ki se k nam očitno širijo iz Italije, prepovedali promet z živimi školjkami iz gojišča na Debelem rtiču. Ker uživanje klapavic s čezmerno vsebnostjo toksinov lahko povzroči hujše prebavne motnje, bodo vsa tri slovenska gojišča školjk ostala zaprta še najmanj tri tedne.
Slovenski školjkarji temu ne nasprotujejo, saj pravijo, da je ukrep upravičen in so ga pričakovali. »Mi smo že pred tem sami nehali prodajati školjke,« je povedal Mitja Petrič, direktor podjetja Mytilus, ki pridela več kot 250 ton gojenih školjk na leto.
Ko alge ne bo več, bodo poslovali naprej
Toksin se je v školjkah znašel zaradi alge iz družine dinoflagelatov, ki je del njihove prehrane. »Ljudje dostikrat mislijo, da so školjke filtri, ki čistijo morje. Toda prehranjujejo se izključno z enoceličnimi algami, torej s fitoplanktonom, vse druge snovi gredo zgolj skoznje in jih školjke izločijo,« je pojasnil Petrič. Alge iz družine dinoflagelatov vsebujejo lipofilne toksine in če se pojavijo, školjke postanejo neprimerne za človeško hrano. Italijanski sosedje so zato v severnem delu Jadrana vse do izliva reke Po že zaprli svoja gojišča, po Petričevih pričakovanjih pa bodo kmalu to morali storiti tudi Hrvati. »Ko bo alga svoj ciklus končala, se bodo školjke prečistile in prodaja bo spet lahko stekla,« je dodal.
To bo po njegovih izračunih trajalo najmanj tri tedne, saj bodo z novim vzorčenjem počakali kakšen teden in nato še pet dni, da bodo dobili rezultate, pogoj za ponovno odprtje školjčišč pa sta dva zaporedna neoporečna vzorca.
Kljub temu Petrič ne govori o poslovni katastrofi. »Velik problem bi imeli, če bi se alga pojavila poleti, ko je naša prodaja na vrhuncu. Zdaj smo vsak teden prodali samo okoli 20 odstotkov poletnih količin in ko alge ne bo več, bomo lahko poslovali naprej.«
Kriva tudi onesnaženost morja?
Strupena rastlina, ki jo nekateri znanstveniki zaradi njenega vedenja uvrščajo med živali, se po Petričevnih izkušnjah običajno pojavi po koncu poletja, ko se začne spreminjati temperatura, a to ni pravilo. Kakšno leto je sploh ni, medtem ko so bila v letih 2010 in 2011 vsa tri školjčišča, na Debelem rtiču, v Seči in Strunjanu, zaprta skoraj pol leta.
V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green so že takrat opozorili, da onesnaženju školjk botrujejo tudi onesnaženost celotnega Tržaškega zaliva in nedovoljeni izpusti škodljivih snovi v morje, ki se vrstijo že leta. »Školjke absorbirajo vse strupene snovi v vodi in zato postanejo strupene tudi same,« je predsednik organizacije Vojko Bernard predstavil stališče, ki pa ga Petrič ostro zavrača. »Še iz časov Jugoslavije, odkar so v tem morju školjčišča, noben naš test školjk na težke kovine ni bil pozitiven in enako velja za naftne ogljikovodike. Evropska komisija je ob ocenjevanju kakovosti kopalnih voda vsem našim morskim kopališčem – urejenim in divjim – dala najvišjo oceno. Toksini v školjkah imajo en sam izvor, to je fitoplankton, in ne alga, ki bi recimo zrasla zaradi fosfatov,« vztraja.
