Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je v ZDA še vedno vroča tema, precej pozornosti pa že od samega začetka posvečajo vlogi, ki jo je pri tem igral splet oziroma spletna družbena omrežja. Zgodba o »tovarni« lažnih novic v makedonskem Velesu, kjer so si izmišljevali Trumpu naklonjene vsebine, je obšla svet že pred njegovo prisego kot 45. predsednik ZDA, neopažena pa ni ostala niti vloga facebooka. Čeprav se je daleč največje družbeno omrežje na svetu dolgo otepalo ocen, da je preraslo v medij in zelo priročno, precizno orodje za spodkopavanje informiranega demokratičnega odločanja, je naposled sprejelo ukrepe, s katerimi želijo preprečiti nadaljnje podobne zlorabe omrežja.
Ta mesec je Facebook objavil nove podrobnosti v zvezi s političnimi zlorabami omrežja. Facebookov šef za varnost Alex Stamos je v sporočilu za javnost zapisal, da so od junija 2015 do maja 2017 zasledili okoli 3000 oglasov, ki so povezani z neavtentičnimi uporabniškimi računi oziroma stranmi in kršijo Facebookova pravila oglaševanja. Na podlagi analiz naj bi bili uporabniški računi oziroma strani povezane, upravljali pa naj bi jih v Rusiji.
Stamos dodaja, da se večina omenjenih oglasov ni specifično opredeljevala glede posameznih ameriških predsedniških kandidatov, so se pa oglasi močno trudili v družbo vnesti in povečati razdor glede občutljivih tem. Med drugim so poskušali zanetiti spore okoli vprašanj LGBT-pravic, rasnih vprašanj, priseljevanja in pravice do posesti strelnega orožja. Četrtina oglasov je ciljala na natančno določena geografska območja, večina slednjih pa je bila objavljena leta 2015.
Ciljno oglaševanje lahko uporablja tudi druge metode, da sporočilo pride do želenega naslovnika, ne zgolj geografskih. Raziskovalni novinarji z medija ProPublica so pred dnevi ugotovili, da je facebookov algoritem samodejno ustvaril antisemitske kategorije za ciljno oglaševanje uporabnikom, ki jih to zanima. Facebook je omenjene kategorije nato zbrisal, obstajajo pa številne druge, ki niso sporne in oglaševalcem omogočajo, da njihovo sporočilo pride do natančno določenega tipa uporabnika.
Facebook sicer ima sistem za preverjanje primernih oglasnih vsebin, a strokovnjaki opozarjajo, da poznavalcu ni bilo težko zaobiti varovalk. Kot so za The Verge pojasnili tedanji delavci, je postopek precej podoben pomanjkljivemu Facebookovemu postopku preverjanja primernosti prijavljenih fotografij in objav. Podjetje je pozorno predvsem na hitrost odločanja in na količino, ki jo je sposoben obdelati tekoči trak, sestavljen iz ljudi in učečega algoritma. Opozorili so tudi, da (vsaj tedanji) sistem ni bil sposoben zaznati subtilne politične propagande. Čeprav podjetje že tedaj ni dovolilo z oglasi zlorabljati občutljivih političnih ali družbenih tem v komercialno korist.
Facebook se je medtem dogovoril z ameriškimi kongresniki, da bodo sporne oglase izročili komisiji, ki preučuje rusko vpletanje v lanske ameriške predsedniške volitve.
