Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o nalogah in pooblastilih policije. Spremembe tega zakona, ki so policiji omogočile nove oblike poseganja v zasebnost, so bile v državnem zboru sprejete letos februarja. V zahtevi varuhinja izpostavlja tri sporna določila zakona: uporabo sistema za avtomatično prepoznavanje avtomobilskih registrskih tablic, uporabo brezpilotnih letalnikov in zbiranje ter obdelavo podatkov o letalskih potnikih.
Smo vsi sumljivi?
Pri nadzoru registrskih tablic je Nussdorferjeva kritična do možnosti, da bi bil nadzor vsesplošen. Policija naj bi namreč s posebnimi kamerami na policijskih avtomobilih lahko identificirala vsa vozila na vseh cestah in podatke o kraju in času vožnje hranila sedem dni, ne glede na to, ali bodo vozniki česa osumljeni ali ne.
Varuhinja je kritična tudi do uporabe brezpilotnih letalnikov pri domnevnem odkrivanju kaznivih dejanj in prekrškov. Ker so v primerjavi z drugimi metodami policijskega preiskovanja brezpilotni letalniki omnipotentni – letijo skorajda neslišno na velikih višinah in s kamerami lahko »vidijo vse« – nova tehnologija po mnenju varuhinje v zakonu ni ustrezno zamejena. »Ni si težko predstavljati, da bi pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov (pre)lahko prišlo do invazivnega poseganja v zasebnost policistom iz tega ali onega razloga 'operativno zanimive osebe', a hkrati do poseganja v zasebnost vseh ljudi na območju, ki bi ga policija pokrivala,« opozarjajo pri varuhinji.
Tretja skrb Nussdorferjeve je hramba podatkov o vseh letalskih potnikih do enaindvajset mesecev po nakupu letalske vozovnice. Varuhinja meni, da je dolgotrajno hranjenje podatkov, ne glede na to, ali so potniki česa osumljeni ali ne, protiustavno. Pri tem se postavlja vprašanje, ali ni potemtakem za policijo dolgotrajno sumljiv že vsakdo, ki kupi letalsko karto.
Do novih policijskih pooblastil so bili že med pripravo zakona kritični tudi v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
Policija: Ukrepi so sorazmerni
»Izpodbijana policijska pooblastila res vsebujejo elemente nespecifičnega in masovnega nadzora, kar je zavrnilo že sodišče Evropske unije v primeru Digital Rights Ireland and Seitlinger and Others, pa tudi slovensko ustavno sodišče v sodbi iz leta 2014, ko je razveljavilo režime hrambe prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih,« je zahtevo varuhinje komentiral profesor Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Slovenska policija je včeraj ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti ponovno zagotovila, da so njihove strokovne službe nove zakonske ukrepe predlagale »na podlagi analiz, izkušenj tujih policij, dela medresorskih delovnih skupin, presoj vplivov na zasebnost in potreb po zagotavljanju varnosti v spremenjenih varnostnih razmerah«. Ukrepi so prestali medresorsko usklajevanje in proceduro v zakonodajni veji oblasti, še poudarjajo na policiji.
