»Čudovit občutek. Lahko le uživam. Zelo sem srečen. Lepo se sliši, da imam kolajno. Izpeljali smo, kot smo si zamislili. Priložnost, ki se je ponudila s traso, smo izkoristili. V čast mi je, da pišem slovensko kolesarsko zgodovino,« je bil Primož Roglič v svoji že poznani umirjenosti brez velike evforije ponosen po novem mejniku slovenskega kolesarstva.
V vožnji na čas 84. svetovnega prvenstva ga je prehitel le Nizozemec Tom Dumoulin. Na zmagovalnem odru mu je družbo delal še zmagovalec Toura in Vuelte Chris Froome. Izjemna vožnja. Perfekcija. »Po desetih kilometrih sem bil že tako utrujen, da bi se najraje ulegel, a sem bil vožnjo odločen izpeljati po zamisli. Kot vedno sem želel zmagati, a očitno je bil Tom Dumoulin razred zase. Verjel sem v svoje sposobnosti, osredotočil sem se in na vseh področjih sem naredil vse. Svojih sposobnosti se zavedam. Vse se je izplačalo,« je bil ponosen po novem sanjskem dosežku. Zdi se skoraj neverjetno, da ga je v spremljevalnem avtomobilu vodil Andrej Hauptman, dobitnik doslej edine slovenske kolajne z elitnih dirk svetovnega prvenstva, brona s cestne dirke leta 2001 v Lizboni.
Odkar UCI od leta 1984 organizira prvenstvo v tej disciplini, se je preizkušnja prvič končala na vrhu vzpona. Norvežani so kronometer v zaključku sicer razgibane trase speljali na razgledni Mount Floyen nad Bergnom. To se je izkazalo za zadetek v polno. Kronometer je običajno minil večinoma z malo gledalci, tokrat pa je bilo vzdušje podobno kot na največjih kolesarskih spektaklih. Gora je grmela. Tudi in še posebej za skakalca Rogliča, ki je prav ta vzpon izkoristil. Zaključni trije kilometri (300 metrov višinske razlike) so bili njegov teren. Bil je eden redkih (izmed deseterice le še Nizozemec Kelderman), ki se je odločil, da bo pred vzponom specialno kolo zamenjal za klasiko. Menjavo je s spremljevalno ekipo opravil z odliko in nadoknadil izgubljene sekunde, potem ko je bil pod vznožjem (šele) deveti. »Prepričan sem bil, da je na navadnem kolesu redko kdo lahko hitrejši,« je pripomnil, potem ko je bil na klancu najhitrejši in tam strl tudi Chrisa Frooma.
Roglič in Dumoulin sta Britancu preprečila veliki trojček Tour, Vuelta in SP. Ob tem tako imenitna družba dosežku Zasavca daje še posebno težo. »Lepo je končati v tej družbi kolesarjev,« je bil ponosen. »Želim postati kolesar za največje etapne dirke.« Glede na njegov meteorski vzpon med zvezde je vrh očitno le nebo. Že v nedeljo bo nov izziv cestna dirka, kjer bo delil kapetansko vlogo z Lukom Mezgecem.
Zmagovalec Gira Tom Dumoulin je bil za Rogliča nedosegljiv. Razlika 57 sekund. »Neverjetno. Tako dober dan sem imel. Mislil sem že, da je moj merilnik moči pokvarjen. Z zamenjavo kolesa nisem tvegal, čeprav sem o tem dolgo razmišljal. Mislim, da je bila to dobra odločitev,« je bil nasmejan visokorasli Nizozemec, ki je v nedeljo že osvojil naslov svetovnega prvaka z ekipo Sunweb. »To je bilo presenečenje. Tokrat sem bil v vlogi favorita. Z mislimi pa sem že pri nedeljski cestni dirki,« Dumoulin očitno sanja o trojčku mavričnih barv.
Slovenski dan v Bergnu je že tri ure pred srebrnim junakom iz Zagorja napovedal Jan Tratnik. Na začetku startne liste je odpeljal v slogu največjih mojstrov panoge moči, vzdržljivosti in dodelanih fines aerodinamike. Tudi Idrijčan je, čeprav brez menjave kolesa pod vznožjem, sijajno odpeljal vzpon na Mount Floyen (četrti čas za Rogličem, Dumoulinom in Dennisom). Skoraj dve uri je grel prestol vodilnega. Izrinili so ga šele največji zvezdniki in na končno deseto mesto ga je potisnil Nemec Tony Martin, štirikratni svetovni prvak in po številu kolajn prvi z večne lestvice te discipline. »Ne zavedam se še, da sem med desetimi najboljšimi na svetu. Čudovito. Dobro sem preračunal in razporedil moči. Prestol? Zadnjica me je bolela, toliko časa sem sedel tam. Vesel sem zase in seveda še posebej za Primoža. Čudovit zgodovinski dan za slovensko kolesarstvo,« je povedal Tratnik.
