Kolesar Primož Roglič je po koncu francoskega Toura v torek že vozil na kriteriju v Surhuisterveenu na Nizozemskem, v sredo zvečer je bil med zvezdniki mestne krožne dirke v Sint-Nikolaasu v Belgiji, včeraj zvečer pa še na tretjem »posttour« kriteriju v Herentalsu blizu Antwerpna. Ni bil edini. Chris Froome je že 24 ur po cilju na Elizejskih poljanah odpeljal kriterij v Aalstu v Belgiji, dan pozneje v Roeselaru in v sredo zvečer kot »24. etapo Toura« v Chaamu na Nizozemskem. Junak 17. etape in zmagovalec 104. izvedbe Toura se na uličnih spektaklih nista srečala.

Za zvezdnike francoskega Toura nadaljevanje turneje na revijalnih dirkah ni nič neobičajnega. Kriteriji po Touru imajo v najrazvitejših kolesarskih deželah že več kot osemdesetletno tradicijo. Na prireditev povabijo največje zvezdnike, ki so po nepisanem pravilu tudi v ospredju. Hierarhija je očitna. Froome zmaguje celo v sprintih. V Surhuisterveenu je bil Roglič tretji, za domačinoma zmagovalcem italijanskega Gira Tomom Dumoulinom in zmagovalcem 15. etape Baukejem Mollemo. V Sint-Niklaasu je bil grande Rogla četrti. Zmagal je pričakovano Greg Van Avermaet, vodilni na obeh svetovnih lestvicah, drugi je bil belgijski prvak Oliver Naesen in tretji Thomas De Gendt, kolesar z največ ubežne kilometrine na Touru. Zakaj so kriteriji tako zanimivi? Po zmagi na Touru 2013 so pisali, da ima Froome fiksno ceno za nastop 39.000 evrov (28.000 neto), tisto leto pa je nastopil na petih kriterijih.

Slovenija? »Seveda želimo narediti kaj večjega in odmevnega. Za jubilejno izvedbo zagotovo. Kot vedno pa je vse odvisno od denarja,« je o slovenski realnosti organizacije kolesarskih dirk pripomnil organizator dirk v gorenjski prestolnici Matjaž Zevnik. Tudi v Sloveniji se je, bolj naključno, v zadnjih letih tekmovalni koledar preoblikoval, da je mali vrhunec domačih dirk konec julija v okolici Kranja. Danes popoldne bo najprej 19. kriterij v Šenčurju. V soboto Nočni kriterij v Kranju in v nedeljo popoldne še 49. Velika nagrada Kranja. Kranjska klasika (154 km, start ob 12. uri) je ena od štirih mednarodnih dirk v koledarju UCI, letos z udeležbo 130 kolesarjev iz devetih držav, nagradni sklad pa 3700 evrov bruto.

Sodelujejo pol(profesionalne) ekipe iz sosednjih držav. Glede na sloves ekip bosta v središču pozornosti Rog Ljubljana (Žiga Jerman, Tadej Pogačar) in avstrijski Amplatz z Matejem Mugerlijem in Rokom Koroščem, ki ju je selektor Andrej Hauptman poleg kapetana Luka Mezgeca, Luka Pibernika, Mateja Mohoriča, Kristijana Korena, Jana Tratnika, Marka Kumpa in Davida Pera izbral za evropsko prvenstvo naslednjo nedeljo v Herningu na Danskem. Slovenske elite v Kranj ne bo. Mezgec, Koren, Tratnik in Mohorič bodo ob Simonu Špilaku in Domnu Novaku od sobote dalje na dirki po Poljski, Kump kot edini Slovenec v Londonu, Roglič, Pibernik, Jan Polanc in Jani Brajkovič pa prav jutri na enodnevni klasiki 37. San Sebastian. Kot na Touru Roglič tudi v Baskiji lahko piše zgodovino. Preizkušnja v Baskiji (231 kilometrov) velja za najbolj hribovito enodnevno dirko v WorldTouru. Rogla je 18. v skupnem seštevku tega elitnega niza. Tradicija zadnjih let favorizira prav kolesarje tipa Roglič, ki na visokem nivoju končajo francoski Tour, so močni v gorah in se znajdejo tudi v akciji v manjših skupinah. Bauke Mollema in Tony Gallopin sta dva od zadnjih štirih zmagovalcev, ki se ju je Roglič še kako dobro zapomnil petnajsti dan Toura. Bil je »le« četrti. Izkušnje s kriterijev so kot nalašč za Baskijo.