Po nepozabni vrnitvi v domovino, ko jih je na letališču Brnik in v središču Ljubljane pričakala nepregledna množica navijačev, je pred košarkarskimi evropskimi prvaki čas, ko se bodo morali posloviti drug od drugega in se vrniti v svoje klube. Da bo to zaradi odnosov in kemije, ki so jo ustvarili v reprezentanci, izredno težko, so priznavali že v nedeljo takoj po zmagi v finalu proti Srbiji. Takrat se je zdelo, da je to labodji spev za selektorja Igorja Kokoškova, kapetana Gorana Dragića in Gašperja Vidmarja. A vsi dogodki med evropskim prvenstvom in po njem so, kot kaže, pri glavnih akterjih povzročili, da bodo o svojih dokončnih odločitvah še premislili.

Dragić enkrat bi, drugič ne

Preden so člani reprezentance dokončno potegnili črto pod letošnjo akcijo in se razkropili po svetu, so danes še enkrat stopili pred predstavnike sedme sile. Selektor Igor Kokoškov se je spomnil, kako so igralci in člani Košarkarske zveze Slovenije (KZS) z željo po kolajni omrežili tudi njega. »Predvsem igralci so bili polni optimizma. Goran Dragić je prvi napovedal kolajno, mali Luka Dončić je šel celo dlje in začel govoriti o zlatu. Glede na to, da pri 18 letih nima veliko življenjskih izkušenj, sem mislil, da ne ve, o čem govori. Tudi na košarkarski zvezi se je omenjalo zlato odličje, zato sem v nekem trenutku izklopil telefon in jih nehal poslušati. Ustvaril se je fanatičen optimizem, ob katerem sem tudi sam začutil, da je to lahko leto, ko se združijo izkušnje in talent. Ustvarili smo odlično kemijo v slačilnici, s tem pa je prišla tudi priložnost za nekaj velikega. Ves optimizem je name ustvaril pozitiven pritisk. Govorili so o zlatu in zlato je sedaj tu.«

O odličnem vzdušju v reprezentanci so igralci govorili že v pripravljalnem obdobju, kasneje pa se je izkazalo, da besede niso bile iz trte izvite. Kokoškov priznava, da mu je kemija v slačilnici olajšala delo, saj se je lahko ves čas osredotočal le na košarko. »Med igralci ni bilo niti enega izgreda ali kreganja, nič,« je ponosno povedal Kokoškov in nato z naslednjimi besedami presenetil. Zakaj presenetil? Srbski strokovnjak je namreč govoril, kot da bo v prihodnje še naprej vodil slovensko reprezentanco. »Pojavil se je nov problem, saj so se zamenjali standardi. Ustvarili smo zgodovinski uspeh, sedaj pa je na nas pozitiven, športni pritisk, da ostanemo na tej ravni. Žal mi je, da evropsko prvenstvo v rezultatskem smislu ne prinese uvrstitve na svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Fiba se je pač odločila za povsem nov sistem kvalifikacij.«

Vprašanje se je tako ponujalo kar samo od sebe. Ali Igor Kokoškov ostaja slovenski selektor? »Nemogoče bi bilo, da bi bil zraven na kvalifikacijskih tekmah novembra in februarja. To ni izvedljivo, saj sem vezan na moštvo NBA Utah Jazz. Moštvo temelji na igralcih, ne trenerju. Mora se najti najboljši možen način. Bomo videli, kaj bo z igralci iz evrolige, Goran tudi ne bi mogel pomagati novembra in februarja. Z ljudmi iz zveze se bomo pogovorili kot prijatelji in profesionalci ter našli najboljšo rešitev,« je po ovinkih razlagal Kokoškov. Bolj jasen je bil predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec. »Obstaja lepa možnost, da Igor ostane selektor Slovenije. Kot je rekel, se moramo usesti in narediti podroben načrt. Soglasje obstaja, kar je povedal tudi Igor.«

Ob tem smo se nemudoma spomnili na besede Gorana Dragića, ki jih je ponavljal v Carigradu. »Če ostane Igor, ostanem tudi jaz,« je govoril kapetan. »Akcija prepričevanja, da si premisli, traja že nekaj časa. Slišali ste tudi selektorja, ki je rekel, da Goran novembra in februarja ne more biti z nami, junija in septembra pa bi lahko bil. On je ovinkaril, sam pa sem bolj neposreden. Bomo videli,« je optimistično pripomnil Erjavec, ki so ga gotovo razveselile tudi Dragićeve besede. Sprva je sicer dejal, da je naredil tisto, kar si je z reprezentanco želel, in da misli, da je bila to njegova zadnja tekma za Slovenijo. Nato pa se je ob vnovičnem vprašanju bolj razgovoril. »Ko se zjutraj zbudim, imam enkrat občutek, da bi še igral, drugič, da ne bi. Preveč stvari se mi plete po glavi. Rad bi le užival v kolajni. Ob teh vprašanjih mi je nelagodno, ker ne vem, kaj naj odgovorim in naredim. Tako se počutim v tem trenutku, zato dokončnega odgovora ne morem podati.«

Erjavec pravi, da košarkarska zveza letos posluje z dobičkom

Veliko bolj jasen je bil predsednik Erjavec, ko smo ga pobarali o finančni situaciji KZS. »Finančna kondicija zveze je dobra. Ne vem, zakaj ljudje še vedno pogrevajo zgodbo iz preteklega leta, ko smo šli zavestno v minus. Dejstvo je, da je ta minus že saniran. Nihče ga ni skrival, vsem članom košarkarske zveze smo ga razkrili na skupščini in pojasnili razloge zanj. Ob tem pa so letošnji polletni rezultati pozitivni. Na dan 30. junij 2017 smo poslovali z dobičkom, kar je potrdil tudi nadzorni odbor,« je prepričljivo razlagal Erjavec, ki si želi, da bi imel ves slovenski šport korist od uspeha košarkarjev. »S predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenija Bogdanom Gabrovcem sva se v ponedeljek pogovarjala na to temo. Trenutni zagon moramo izkoristiti, da se poveča sistemsko financiranje. Neznosno je, da se vsako leto zmanjšujejo sredstva, namenjena za šport. Samo sponzorji ne morejo nositi vsega bremena in sami plačevati takšne uspehe. To je nemogoče. Država mora stopiti zraven še bolj, kot je. Pohvalil bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je takoj odreagiralo, tudi pri spremembi zakona o državljanstvu. Pozitivni premiki zagotovo so, a sedaj imamo temelj še za kaj večjega.«

Za izjemen uspeh bo KZS od države prejela 67.000 evrov, zanimivo pa je, da ne bo niti evra od Evropske košarkarske zveze (Fiba Europe), kar o tej organizaciji in ljudeh v njej pove veliko. »Edino, kar so obljubili, je, da naj bi končno razdelili prihodke od televizijskih pravic. Upam, da bodo to uresničili, a ne verjamem, ker se sploh ne ve, kako, kdaj in po kakšnem ključu,« pravi Erjavec, ki je še razkril, ali bo KZS finančno nagradila igralce. »Po navadi se o višini nagrade pred prvenstvom dogovorita predsednik in kapetan. Vedno do sedaj smo se, le z Gogijem je to nemogoče. Tako je bilo pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Španiji in tudi sedaj. Enostavno noče o tem nič slišati, niti preostali igralci. V zvezi smo se sicer pogovarjali, da bi jih nagradili, toda zneski, ki si jih lahko privoščimo, njim ne pomenijo kaj dosti. Več jim pomeni tisto, kar so dobili okoli vratu.«