Goran Dragić – 10
Kapetan, vodja, MVP! Dragić je na evropskem prvenstvu igral košarko življenja, hkrati pa bil za enajst preostalih soigralcev vodja, ki so mu brezpogojno sledili. Postavil se je ob bok največjemu slovenskemu košarkarju vseh časov Ivu Daneuu, s 35 točkami pa postavil četrti najboljši strelski dosežek v finalih prvenstev stare celine za Aleksandrom Đorđevićem (41), Nikosom Galisom (40) in Pauom Gasolom (36)
Luka Dončić – 10
Nikakor ni več košarkarski čudežni deček, temveč eden najboljših igralcev na stari celini. Pri vsega 18 letih je prikazoval tako zrele predstave, kot jih večina nikoli v karieri, hkrati pa omogočil, da je Goran Dragić zasijal v vsem svojem sijaju. Njegova meja je le nebo, pa naj se to sliši še tako oguljena fraza. S povprečno 14,4 točke na tekmo ima pri isti starosti boljši učinek, kot ga je imel legendarni Dražen Petrović na EP 1983 (13,4), strokovnjaki pa mu napovedujejo še boljšo kariero od košarkarskega Mozarta iz Šibenika.
Gašper Vidmar – 9,5
Zunaj terena spominja na dobrodušnega medvedka iz risank, na parketu pa se prelevi v Neverjetnega Hulka. S svojimi »bloki« je odpiral prostor za prodore in mete Dragiću in Dončiću, v obrambi pa bil enakovredno bitko s takšnimi asi, kot so Kristaps Porzingis, Pau in Marc Gasol ter Boban Marjanović. Eden največjih presenečenj v reprezentanci na letošnjem evropskem prvenstvu.
Klemen Prepelič – 9,5
Iz sezone pri Limogesu, kjer je sodeloval s priznanim srbskim trenerjem Duškom Vujoševićem, je prišel kot drug človek. Osebnostno in košarkarsko je povsem dozorel. To ni več Prepelič, ki je nevaren samo z meti za tri točke, temveč je njegova igra postala popolna. Ko so se obrambe osredotočile na Dragića in Dončića, je šla po navodilih selektorja Kokoškova žoga v njegove roke, kar je bil zadetek v polno. O 21 doseženih točkah v finalu s trojko iz rojstne Bistrice v pomembnem trenutku bodo Srbi sanjali še dolgo.
Anthony Randolph – 9,5
Mnogi so ob njegovi izredni naturalizaciji negodovali, on pa je prišel v njemu neznano državo in se za slovenski dres boril, kot bi bil tu rojen. V prvem delu mu met ni stekel, a je bil izredno koristen v obrambi. Ko je v Carigradu naravnal še strelske merilne naprave, je postal dodana vrednost v pravem pomenu besede. Sicer tih in zadržan, na prvenstvu pa pravi borec, ki se ni ustrašil pritiska in velike odgovornosti.
Jaka Blažič – 9
Na pripravah je bil zadržan, na prvenstvu pa je pokazal, zakaj je v preteklih sezonah nosil dres evroligašev Crvene zvezde in Baskonie. V popolnosti je sprejel vlogo selektorja Kokoškova in v igro vnašal energijo, ki jo je po navadi tokrat odsotni Zoran Dragić. V najpomembnejših trenutkih finalnega obračuna je v obrambi povsem »zaklenil« najnevarnejšega srbskega posameznika Bogdana Bogdanovića ter tako tlakoval pot do naslova evropskega prvaka.
Aleksej Nikolić – 9
Odkritje tekmovanja. Nastopil je na svojem prvem evropskem prvenstvu in dobil nehvaležno nalogo, da na parket vstopa kot menjava za prvega igralca moštva Dragića. S tem, ko igra ob odsotnosti košarkarja moštva NBA Miami Heat ni padla, jo je izpolnil do popolnosti in jo še presegel, saj je dosegel nekaj izredno pomembnih točk. Krasil ga je pravi pristop, saj se je v prvi vrsti osredotočil na obrambne naloge ter šele nato na mete v napadu.
Vlatko Čančar – 8,5
Suhljati deček iz Olimpije je v letu dni pri srbskem klubu Mega Bemax postal dvakrat širši. To mu je omogočilo, da se je enakovredno boril z nasprotniki na obeh straneh igrišča. Selektor Kokoškov ga je prepričal o tem, da je se osredotočil na obrambne naloge, kjer je s širokim razponom rok izredno neugoden za nasprotne košarkarje. Ni naključje, da ga je na naboru lige NBA kot 49. izbral Denver Nuggets.
Edo Murić – 8,5
Neustrašen borec, ki je brez kakršnega koli prigovarjanja sprejel odločitev selektorja Kokoškova, da mu zaradi taktičnih odločitev proti Španiji ne bo namenil niti minute. Proti Grčiji se je odlično kosal s Printezisom, proti Franciji z Diawom. Na četrtfinalni tekmi proti Latviji pa je v zaključku prišel do morda celo ključnega skoka v napadu. Nagrada za srčne predstave je prišla z naslovom evropskega prvaka in v obliki pogodbe z Anadolu Efesom, pri katerem bo prvič v karieri nastopil v evroligaški konkurenci.
Saša Zagorac – 8,5
Prekaljeni veteran, ki je pred leti že razmišljal, da bi končal kariero, a je nato dobil priložnost pri Zlatorogu iz Laškega, kjer se je znova postavil na košarkarski zemljevid. Pobiral je drobtinice, a ko ga je selektor Kokoškov v polfinalu proti Španiji potreboval, je bil pripravljen in odigral eno ključnih vlog pri zmagi. Ob tem je skrbel tudi za dobro vzdušje v moštvu, z Goranom Dragićem pa se še drugič v karieri okitil z zlatom, saj sta bila soigralca tudi v Brnu leta 2004, ko je bila reprezentanca do 20 let evropska prvakinja.
Žiga Dimec – 8,5
Po sezoni pri Krki, kjer ni prikazoval preveč bleščečih predstav, so mnogi menili, da ne sodi v reprezentančno dvanajsterico, a jim je dokazal nasprotno. Izredno hvaležen borec, ki se je pogumno ruval z velikani nasprotnih moštev. Kadar je dobil uporabne žoge organizatorjev igre, je znal zaključevati, a ima probleme s hrbtno in igro z obrazom proti obroču. Selektor Kokoškov se je osredotočil na njegove dobre lastnosti in ga prepričal, da v igri dela tisto, kar zna, ter s tem zadel v polno.
Matic Rebec – 8
Njegova prisotnost na evropskem prvenstvu je do zadnjega visela v zraku, a mu je na koncu selektor Kokoškov dal prednost pred Miho Lapornikom. Rebec večje vloge na parketu ni imel, a je zato, podobno kot Zagorac, skrbel za dobro vzdušje v moštvu. Še posebej se je ujel z Luko Dončićem, s katerim sta ob koncu vsakega treninga tekmovala v posebni igri z meti za tri točke, v kateri sta po videnem oba neizmerno uživala.
Igor Kokoškov – 10
Miren, hladnokrven, preudaren. Arhitekt uspeha košarkarske reprezentance. Spoštovanja pri igralcih si ni ustvaril na avtoritativen način, temveč z znanjem. Dokazal je, da je pravi umetnik, kar se tiče organiziranja igre v napadu, hkrati pa je igralce prepričal, da ne popuščajo niti v obrambi. Njegova poteza v polfinalu, ko je na klopi pustil Murića in drobtinice namenil Čančarju, Špance pa dobil z večjo vlogo Zagorca in Dimca, ki do tedaj nista igrala veliko, bo ostala zapisana v košarkarskih analih.
