Poročilo o izvrševanju mestnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta kaže, da je imela Mestna občina Ljubljana konec junija primanjkljaj v višini nekaj manj kot 3,4 milijona evrov. Primanjkljaj sicer ni posledica prevelikega zapravljanja mestne uprave za naložbe, temveč predvsem premajhnega priliva prihodkov.
V mestni proračun se je v prvih šestih mesecih leta nateklo dobrih 121 milijonov evrov, kar pa predstavlja zgolj 35 odstotkov letnih načrtovanih prihodkov. V istem obdobju je občina porabila 124 milijona evrov, kar je 37 odstotkov letnih načrtovanih odhodkov. Na prihodke sta vplivala predvsem slaba prodaja občinskih nepremičnin in slabo črpanje evropskih sredstev.
Plačali malo komunalnih prispevkov
S prodajo nepremičnin se ljubljanska občina bolj ali manj muči že nekaj let. Letos ji je do konca junija uspelo prodati le za tri milijone evrov nepremičnin, kar predstavlja slabih osem odstotkov letnih načrtov. A kot prejšnja leta gre pričakovati, da bo občina morala z rebalansom znižati svoja pričakovanja pri prodaji nepremičnin. Do konca leta namreč skoraj zagotovo ne bo mogla prodati za 35,7 milijona evrov nepremičnin, tudi zato, ker so med njimi takšne nepremičnine, za katere občina neuspešno kupca išče že več let.
Slaba je bila tudi realizacija plačanih komunalnih prispevkov. V prvi polovici leta je občina obračunala le za 3,5 milijona evrov komunalnih prispevkov. V letošnjem letu pa naj bi pridobila kar 17 milijonov evrov na ta račun. Glede na polletno realizacijo komunalnih prispevkov ni pričakovati, da bo občina ob koncu leta uresničila ta načrt.
Evropska sredstva bodo kmalu začeli črpati
Pripravljalci mestnega proračuna so načrtovali, da bo občina letos pridobila iz bruseljske blagajne dober milijon evrov za energetske sanacije stavb, 1,3 milijona evrov za prenovo Cukrarne in kar 31,5 milijona evrov za veliki okoljski projekt, v sklopu katerega so predvidene nadgradnja centralne čistilne naprave v Zalogu, gradnji povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 ter gradnji kanalizacijskega omrežja v občinah Medvode in Vodice ter na 39 območjih v Ljubljani. Teh sredstev občina v prvi polovici leta ni mogla počrpati, ker ni dobila ustreznih odločb. Pri okoljskem projektu se je veliki prelom sicer zgodil sredi avgusta, ko je evropska komisija končno sporočila, da bo zanj prispevala 69 milijonov evrov. Ker so občine za posamezne dele kanala C0 pridobile gradbena dovoljenja za zgraditev, bo družba Javna razsvetljava lahko kmalu začela graditi, občina pa črpati evropska kohezijska sredstva.
Odhodkovna stran ljubljanskega proračuna kaže, da občina v prvi polovici leta ni porabila veliko sredstev za naložbe. Pri investicijskih odhodkih je dosegla porabo zgolj dobrih 13 odstotkov načrtovanih letnih odhodkov, kar zajema le 14,6 milijona evrov. Od tega je denimo 1,79 milijona evrov namenila za letos končano prenovo Švicarije, 277.000 evrov za poplavno varnost v občini, 1,4 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje, obnove in gradnje cest v občini, po več sto tisoč evrov pa za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Občina bo v letošnjem letu namenila tudi dobrih 14 milijonov evrov za nepridobitne organizacije in ustanove, katerih cilj ni dobiček, ampak javnokoristno in dobrodelno delovanje. V prvi polovici leta jim je slabo polovico oziroma 5,9 milijona evrov že razdelila.
