Odločitev o tem je v Peruju (Lima) v sredo pozno zvečer sprejel Mednarodni olimpijski komite (MOK), in to soglasno – z glasovi vseh 84 članov. Pravzaprav drugačna odločitev ni bila mogoča, saj so vsi preostali kandidati za organizacijo olimpijskih iger (OI) vmes že odstopili, Los Angeles pa se je iz preračunljivosti odpovedal organizaciji leta 2024. V največjem kalifornijskem mestu bodo namreč imeli – kot prihodnje prizorišče OI – tako štiri leta dlje kot Pariz več od oglaševanja.
Poceni igre
Pariške igre, ki bodo sledile tokijskim leta 2020, naj bi bile prelomne, ker bodo po več desetletjih prve, ki bodo poceni. Predvsem zato, ker ima Pariz zgrajenih že 95 odstotkov vseh potrebnih športnih objektov, tudi glavni stadion. Sicer MOK zdaj sam zahteva poceni OI, saj obstaja nevarnost, da zaradi previsokih stroškov kmalu ne bo več kandidatov za organizacijo OI. Tako je na primer za zimske igre 2022 zaradi pomanjkanja zanimanja za organizacijo gostitelj postal Peking, od katerega so smučišča oddaljena več sto kilometrov.
Če so poletne igre v Pekingu leta 2008 stale 35 milijard evrov, zimske v Sočiju leta 2014 pa 36 milijard (pri čemer je šlo veliko v zasebne žepe politikov), naj bi poletne v Parizu leta 2024 stale samo 6,5 milijarde evrov. Mnogi sicer opozarjajo, da je bil tudi za poletne igre 2012 v Londonu proračun najprej 5 milijard evrov (v resnici je bil namerno podcenjen), na koncu pa skoraj trikrat večji. Podobno je bilo z Atenami (2004) in Sydneyjem (2000). Vsekakor so bile največja finančna katastrofa OI v Atenah, saj so vplivale na izbruh velike grške dolžniške krize. Podobno slabo kaže Riu, saj ima zdaj tudi Brazilija velike gospodarske in javnofinančne težave. Najbolj pa so se obrestovale OI v Barceloni leta 1992, celo preveč, saj se je do avgustovskega terorističnega napada letos katalonska prestolnica dobesedno otepala turistov.
Največ pridobi revni Saint-Denis
Veliko od OI leta 2024 naj bi imel predvsem Saint-Denis. Gre za severno, revno predmestje Pariza, kjer je pogosto mogoče videti razpadajoče stanovanjske bloke, polovica mladih, ki so potomci priseljencev iz Afrike, pa je brez zaposlitve. Sicer so tam leta 1998 za svetovno nogometno prvenstvo že zgradili velik nogometni stadion, a to predmestju ni pomagalo. Zdaj bodo v Saint-Denisu – kjer so tudi posmrtni ostanki francoskih kraljev, razen Karla X., ki je pokopan v Sloveniji – zgradili olimpijski bazen, ki bo po igrah služil tamkajšnjim prebivalcem, zlasti ga bodo uporabljali za tečaje plavanja za otroke. Najpomembnejše za Saint-Denis je, da bodo v tem revnem predmestju, kjer so se leta 2005 začeli upori mladih afriškega rodu, zgradili olimpijsko vas, ki bo po igrah lahko prijetno stanovanjsko naselje. Polovico od teh 4000 stanovanj bodo prodali na trgu, polovico pa jih bodo lahko kot socialna stanovanja uporabljali nižji sloji, torej bodo plačevali za več kot polovico nižje stanarine od običajnih (na primer 600 evrov namesto 1500). V olimpijsko vas, ki so jo že začeli graditi, so večino denarja vložili zasebni vlagatelji.
Laurent Russier, komunistični župan Saint-Denisa, pravi, da so OI priložnost, da »se Saint-Denis znebi slabe podobe, ki jo imajo drugi o nas«. Morda je pri tem mislil tudi na to, da so usodnega 13. novembra 2015 teroristi po prvotnem načrtu hoteli izvesti napad na omenjeni stadion med prijateljsko nogometno tekmo Francija – Nemčija, ki si jo je ogledal tudi tedanji predsednik François Hollande. Do prvih napadov te apokaliptične noči je – potem ko se teroristom ni uspelo pretihotapiti na tekmo – sicer prišlo v bližini stadiona Saint-Denis, a ob treh mrtvih samomorilskih napadalcih je bila med napadenimi le ena smrtna žrtev. Tekma pa se je nadaljevala.
Francija je lahko prevzela organizacijo OI tudi zato, ker je leta 2016 uspešno izvedla evropsko nogometno prvenstvo. Če bi namreč pri tej vsekakor tvegani organizaciji Francozom spodletelo zaradi terorizma, zdaj gotovo ne bi dobili organizacije OI za leto 2024.
