Skoraj povsem pozabljeni so že časi, ko so hokejski navdušenci z nestrpnostjo pričakovali začetek nove sezone na domačem ledu. Ko sta se za točke v EBEL merila Olimpija in Jesenice, se je dolga kolona navijačev že v septembru vila tako pred Tivolijem kot Podmežaklo. Večna tekmeca po letu 2012 resda znova nastopata pod skupno mednarodno streho, vendar se alpska liga po nobenem kriteriju ne more primerjati z mikavnejšim prvenstvom v EBEL.
Premiero novoustanovljenega članskega moštva pod imenom HK Olimpija je na vzhodni tivolski tribuni videlo le okoli 500 najzvestejših obiskovalcev. Ljubljana se bo po desetletju udobja in močnih tekem v EBEL morala sprijazniti z nižjo kakovostno ravnjo hokeja, ki ne bo omogočila primerne vzgoje igralcev za reprezentančno bazo pri naskakovanju elitnega razreda. Ker drugoligaško tekmovanje treh držav v glavnem mestu pričakovano ne pritegne pozornosti navijačev, je podobno tudi s sponzorji, ki poleg generalnega pokrovitelja Slovenskih železnic in mestne občine niso pokazali širšega zanimanja. Tivolska ledena ploskev na začetku sezone po več kot tridesetih letih ni polepljena niti z enim oglasom, zato bi veljalo razmisliti o okrepitvah v vrhovih kluba na področju marketinga. Čeprav so klubski veljaki na predstavitveni tiskovni konferenci napovedovali svežo zgodbo o Olimpiji in polne tribune, je realnost kajpada precej drugačna.
Gledalci za (pre)visoko ceno vstopnice (7,5 evra) na uvodu v alpsko ligo niso videli veliko. Ljubljančani niso bili konkurenčni zadnjemu prvaku Rittnerju, ki je od začetka do konca narekoval ritem igre. Vratar Robert Kristan je prejel dva gola, a bo kot najbolj zveneča okrepitev stežka uresničil zadnji večji cilj v karieri, saj ima Slovenija med kandidati za nastop na februarskih olimpijskih igrah v Pjongčangu dovolj vratarjev, ki branijo v resnejših tekmovanjih od alpske lige. Potem ko je v nedeljskem pokalnem finalu padla brez pravega odpora (0:3), Olimpija že v drugem poskusu sploh ni dosegla gola. Trener Andrej Brodnik ima lahko kopico skrbi, a je po tekmi v zanj značilnem optimističnem slogu govoril, da bodo v garderobi izluščili »dobre strani tekme«. Ljubljančani bodo morali v nadaljevanju izboljšati predvsem osnove hokeja – postavitev ob številčni prednosti, odkrivanje igralcev brez ploščka, čvrstejše pokrivanje tekmecev pred svojimi vrati, večja zbranost ... Očitna je tudi neuigranost, kar je posledica slabih priprav z le dvema prijateljskima tekmama.
Jesenicam je v Podmežakli proti lanskemu finalistu Asiagu, ki je bil tudi krvnik železarjev v polfinalu alpske lige, po polovici tekme kazalo sijajno. Vodili so s 3:0, a je bil pritisk nasprotnikov tako silovit, da so na koncu iztržili zgolj točko za poraz v podaljšku, kjer so Italijani slavili celo z igralcem manj. Razmerje v strelih je bilo 45:29 v korist gostov. Državni prvaki se v pripravljalnem obdobju nikdar niso pomerili s tako napadalnim tekmecem, pred trenerjem Gabrom Glavičem pa je zahtevna naloga, kako vzpostaviti več discipline v moštvu. Sam ne bo zmogel voditi tekem, zato mu mora klub čim prej zagotoviti pomočnika, vendar prav veliko zanimanja za funkcijo ni.
