Plinskim krizam v posameznih državah članicah Evropske unije naj bi odklenkalo. Potem ko so se v minulih letih predvsem vzhodnoevropske države članice (Romunija in Bolgarija) pa tudi kandidatke za članstvo z Balkana znašle v težavah, ko je Rusija za nekatere plinovode čez Ukrajino zaradi neplačanih računov Kijeva ustavila dobavo plina EU, naj do ozkih grl oskrbe s plinom v EU ne bi več prihajalo. Četudi bi v prihodnje še utegnile nastajati nove plinske krize oziroma geopolitična preigravanja pri dobavi plina, bodo vsa gospodinjstva, bolnišnice in druge pomembne ustanove zaščiteni pred pomanjkanjem plina. Evropski parlament je namreč včeraj s 567 glasovi za in 101 proti sprejel zakonodajo, ki namesto opcijske solidarnosti v primeru plinskih kriz države članice obvezuje k pomoči svojim sosedam.
Kako naj bi obvezen sistem solidarnosti v primeru plinskih kriz deloval? Vse države članice bodo morale pripraviti načrte regionalnega ukrepanja, hkrati bodo morale pripraviti sezname zaščitenih odjemalcev zemeljskega plina. Ti bodo v času kriz in razglašenih izrednih razmer pomembni tako za državo, ki jo je zajelo ozko oskrbno grlo, kot za države, ki pomanjkanja dobave plina ne bodo občutile. Praviloma bodo na sezname zaščitenih odjemalcev uvrščena gospodinjstva, osnovne socialne službe ali plinske elektrarne, ki so bistvene za celovitost električnega omrežja. Ko bodo torej v eni od držav članic razglašene izredne razmere, ji bodo morale na pomoč najprej priskočiti sosede s svojimi zalogami plina ali pa tako, da bodo vsem svojim uporabnikom, ki ne spadajo na seznam zaščitenih odjemalcev, zmanjšale dobavo plina. Nato bodo k pomoči po koridorjih nujne oskrbe načeloma morale priskočiti tudi druge države članice.
O direktivi so se dogovorili v rekordnem času
»To je pomemben mejnik za našo evropsko energetsko strategijo. Nobeno gospodinjstvo v državi članici ne bo zabredlo v težave v primeru plinske krize,« je zadovoljno dejal evropski komisar za energetiko Miguel Arias Canete. Ko je po nizu plinskih kriz zaradi geopolitičnih preigravanj z Ukrajino, eno glavnih tranzitnih držav ruskega plina do EU, osemindvajseterica konec leta 2014 izvedla plinske stresne teste, so ti pokazali številne pomanjkljivosti v obvladovanju enomesečne ali celo šestmesečne prekinitve plinske oskrbe iz Ukrajine. Ugotovili so, da bi predvsem vzhodnoevropske države članice in balkanske države utegnil doleteti izpad kar 60 odstotkov plina. Mnoge države so plin v času krize obdržale zase ali pa je ta zaradi slabega omrežja povezovalnih plinovodov težje prispel do držav v stiski.
Pogajanja z evropskim parlamentom o spremembah direktive o oskrbi s plinom so se začela februarja 2016 in za evropske razmere končala v rekordnih 14 mesecih. Včeraj potrjena obvezna solidarnost je le eden v nizu ukrepov vzpostavljanja bolje delujočega energetskega trga EU.
Nova direktiva med drugim komisiji tudi omogoča vpogled v pogodbe o dobavi zemeljskega plina v državah članicah, če dogovorjen nakup zemeljskega plina presega 28 odstotkov njene celotne oskrbe s tem energentom. Tako naj bi dogovori o dobavi zemeljskega plina postali transparentnejši, hkrati pa bi se na tak način poskušala povečati energetska varnost integracije in zmanjšati odvisnost od zgolj enega ponudnika.
