Letos se je prav s prehodom iz avgusta v prvi dan septembra začela meteorološka jesen. Jutra so nenadoma postala hladnejša in sveža, vreme pa nestanovitno, tako da smo se morali že v prvem tednu septembra dobro opremiti tako s kratkimi rokavi kot z jakno in dežnikom. Le redko se zgodi, da se letni čas konča tako natančno, je v svojem zadnjem komentarju v Dnevniku poudaril tudi meteorolog Andrej Velkavrh, ki smo ga ta teden povprašali o dolgoročnejši vremenski napovedi za letošnjo jesen.
»Tudi v začetku tega tedna bo vreme precej nestalno z občasnimi padavinami,« je bil skromen njegov odgovor, saj kot strokovnjak zagovarja, da so vremenske napovedi smiselne za največ desetdnevno obdobje. »Za dlje je zanesljivost tako majhna, da kakšne večje uporabnosti nimajo,« je še dodal.
Bolj jesenski kot poleten
Žal ni nobenega pravila, da po vročem poletju sledi tudi topla jesen. Po treh sončnih dneh je minuli teden k nam pripotovala hladna fronta in četrtek je bil deževen. Dež bo podobno zajel vso državo tudi danes dopoldne, je pokazala včerajšnja napoved Agencije RS za okolje (Arso). Nato bo v sredo in četrtek znova večinoma suho in topleje, a ne za dolgo, saj nas bo v petek predvidoma prešla hladna vremenska fronta. Zagotovo je torej samo to, da bo vreme spremenljivo in da bo jesen najverjetneje mokra.
»Po prevladujočih vremenskih značilnostih je pri nas september bolj jesenski kot poleten. Tako po pogostnosti jutranje megle kot po številu neviht in po moči sonca, ki odločilno vpliva na vreme,« je pojasnil vremenoslovec Velkavrh in kot zanimivost navedel, da je septembrska povprečna najvišja dnevna temperatura za Ljubljano 21,4 stopinje Celzija. Oktobra se v povprečju živo srebro v prestolnici povzpne do 15,2 stopinje Celzija in novembra do 8,3 stopinje Celzija. Vsaj v zadnjih dveh letih smo imeli srečo, da smo tudi v teh jesenskih mesecih uživali v obdobjih suhega in sončnega vremena, čemur čez lužo pravijo indijansko poletje, pri nas pa poznamo izraz babje poletje. Ga bomo tudi letos dočakali? »Za več kot za teden dni se ga ne da napovedati,« je razložil Gregor Vertačnik z Arsa. Nekoliko upanja je vseeno vlil z besedami, da gre za pogost pojav, predvsem oktobra, lahko pa nastopi tudi septembra ali novembra.
Presežek padavin na zahodu
Med vsemi letnimi časi se je jesen v zadnjih 50 letih najmanj spremenila, je povedal klimatolog Vertačnik. »Temperatura zraka se je le malenkost dvignila, količina padavin in trajanje sončnega obsevanja se nista bistveno spremenila. Značilna jesen torej ostaja podobna kot pred nekaj desetletji, morda je le za eno stopinjo Celzija toplejša.«
Vse pogostejša je jeseni megla, saj so noči vse daljše. Obenem je tradicionalno jesen čas padavin in strahu pred poplavami. Zlasti na zahodu države je stalnica jesenski presežek padavin. »Poleg vremenskih front količino in pogostnost padavin povečujejo vpliv hribov zaradi pogostejšega vlažnega jugozahodnika, ki piha iznad Sredozemlja, in pogostejši sredozemski cikloni, katerih glavna sezona je jesen,« je pojasnil Velkavrh in spomnil na poplave na območju Železnikov. Kako bo letos, meteorolog seveda ni mogel napovedati, je pa sklenil, da nam glede na predvidene scenarije zaradi segrevanja ozračja, ki predvidevajo več izjemnih vremenskih pojavov, najbrž tudi v prihodnje tovrstne ujme ne uidejo.
