Odprti kamini so zelo preprosta kurišča, ki v prostor vnesejo čar ognjišča in vse pripadajoče prednosti oziroma slabosti. Ogenj ni zavarovan s steklom, zato je izkušnja kurjenja bolj neposredna – slišimo prasketanje, vohamo dim, iz kurišča lahko odleti tudi kakšna iskra. Zato je pomembno, kako in s čim kurimo – s suhim lesom, ki ne prasketa, in na način, da vzpostavimo dimniški vlek in preprečimo vdor dima v prostor. Težave pogosto izhajajo iz konstrukcije kamina in nape, ki neizogibno vplivata na obnašanje dimnih plinov. Povratna komora v napi kamina omogoča ustrezen vlek dima in preprečuje povratni udar dimniških plinov. Napa usmerja dimne pline proti dimniku. Iz širine kurišča se zoži na širino dimnika, pri čemer se hitrost dimnih plinov poveča in s tem se izboljša začetni vlek dima. Na tem delu kamina ima konstrukcija kakovostnega odprtega kamina nekakšen zob, s katerim dosežemo, da se dimni plini ob sunkih vetra obrnejo nazaj v dimnik in ne proti kurišču.
Sanacija s kaminskim vložkom
Popravilo neustrezne konstrukcije odprtega kamina je običajno neracionalna odločitev, saj je razbijanje obstoječega kamina drago in nesmiselno, obenem pa poleg boljšega dimnega vleka ne prinaša drugih prednosti. Vse pogostejši način sanacije starejših kaminov je zato vgradnja kaminskega vložka oziroma kasete. Z zaprtim kuriščem sicer izgubimo nekaj romantike, a kaminski vložki pomenijo neprimerno boljši izkoristek lesa ter možnost za dopolnilno ogrevanje prostora. Kaminski vložki se v osnovi razlikujejo po moči, tipu zasteklitve in možnosti za razpih toplega zraka ali ogrevanje vode centralnega ogrevanja. Pri sanaciji odprtega kamina se izbira kaminskega vložka podredi prostoru, v katerem stoji kamin. Moč vložka izberemo glede na velikost prostora in tip izolacije – teoretične zahteve po moči se začnejo pri 20 vatih na kvadratni meter za pasivne hiše in rastejo do skrajnih 100 vatov na kvadratni meter za objekte brez izolacije. Predimenzioniran kamin prostor zelo hitro segreje na neprijetno temperaturo, na kar skoraj ne moremo vplivati z načinom kurjenja. Izberimo vložek, ki bo prostor v zmernem času prijetno segrel, tudi ob dalj časa trajajočem kurjenju pa v prostoru ne bo neprijetno vroče.
Vgradnja je nezahtevna in vizualno usklajena
Kaminski vložek se pri vgradnji vzida, pri čemer se po navadi vgradi še dodatno oblogo med vložkom in obstoječim kaminom. Tako ni treba iskati vložka, ki bi po dimenzijah popolnoma ustrezal staremu kaminu. Poleg dimenzij in ustrezne zasteklitve moramo biti pozorni tudi na premer dimnika in morebiten dovod svežega zraka za gorenje. Nekateri kaminski vložki imajo (po navadi) dva ventilatorja za razpih toplega zraka in povezavo na sobni termostat, ki vklaplja razpih glede na temperaturo v prostoru. Z njimi lahko učinkoviteje ogrevamo, saj kaminski vložki brez razpiha najprej segrevajo zgolj s sevanjem skozi steklo, pozneje pa posredno prek segretega akumulacijskega materiala. Ogrevalna funkcija takšnih kaminov je manjša, njihova prednost pa je v tem, da pri instalaciji ne potrebujemo električnega priključka in lahko z njimi ogrevamo tudi ob izpadu električne energije.
Učinkovitost – od kurišča v ogrevalo napravo
Neposredni stik z ognjem v odprtem kaminu je vir posebnega ugodja, a takšna kurišča so zelo skopa z drugimi prednostmi. Odprti kamini so zaradi nefunkcionalnosti neredko zgolj okras v prostoru, saj njihova robustnost bolj sodi v kakšno lovsko ali planinsko kočo. Sodijo v poseben ambient, v dnevni sobi pa se radi izognemo dimu, pepelu in potrebi po stalnem nadzorovanju ognja. Zaprto kurišče omogoča nadzorovano gorenje in precejšnje toplotne izkoristke energenta, ki se gibljejo okrog 75 odstotkov, pri odprtem kaminu pa ti nihajo od 35 do 50 odstotkov. Široka ponudba tehnološko nezahtevnih kaminskih kaset nam omogoča, da potraten kamin z zmernimi stroški spremenimo v ogrevalno napravo, ki lahko ob redni uporabi pomembno vpliva na porabo primarnega energenta v prehodnih mesecih.
