»Zakon kaznuje ljudi, ki že tako komaj preživijo, ker politika ni bila sposobna vzpostaviti nekega sistema, verjetno zaradi pritiska prodajalcev avtomobilov v Sloveniji,« je poslanec Levice Franc Trček utemeljil svoje nasprotovanje predlogu zakonu o dajatvah na motorna vozila, s katerim vladna koalicija uvaja nov davek na avtomobile. Gre za dajatev na odjavljena vozila, s katero želi ministrstvo za infrastrukturo prisiliti ljudi, da izrabljenih vozil ne bi več puščali na zasebnih zemljiščih, v gozdovih ali na črnih avtoodpadih.
Nova dajatev nima nič z varovanjem okolja
Tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so prepričani, da uvajanje novega davka nima nič opraviti z varovanjem okolja. »Na to kaže vrsta nelogičnosti, recimo omejitev plačevanja takse na desetletno obdobje in višja dajatev za osebna vozila v primerjavi z večjimi vozili, poleg tega pa za motorna kolesa ta davek sploh ni predviden,« je člane parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor opozoril generalni sekretar AMZS France Kmetič. »Taksa ni prava rešitev, ker bomo z njo odgovornost prodajalcev prevalili na pleča lastnikov avtomobilov,« je dodal in s tem spomnil, da bi morali skladno z evropsko zakonodajo za pravilno razgradnjo avtomobilov tako kot za druge odpadke poskrbeti proizvajalci oziroma tisti, ki izdelke dajejo na trg.
»Sedanji sistem ne deluje in bistveno vprašanje je, ali ga želimo usposobiti s kaznimi ali s spodbudami. Toda zakaj bi kaznovali ljudi, če lahko enako dosežemo s spodbudami; naj proizvajalci lastniku za izrabljeno vozilo plačajo 200 evrov, pa se bodo zadeve hitro spremenile,« je poslancem priporočil Kmetič in tako opozoril, da danes pooblaščeni zbiralci izrabljene avtomobile praviloma prevzemajo brezplačno, zaradi česar jih ljudje raje prodajajo obdelovalcem na črno. »Če nam že tako drago prodajajo avtomobile, naj poskrbijo še za njihovo razgradnjo,« se mu je pri odgovornosti proizvajalcev pridružil Trček in vladno koalicijo strank SMC, SD in DeSUS pozval, naj sicer perečega ekološkega problema ne rešuje s kaznovanjem državljanov.
Amandmaji k skoraj vsakemu členu zakona
Toda koalicije nista omehčala niti nasprotovanje državnega sveta niti opozicijska SDS, ki je opozorila na nedodelanost zakona. »Gospod minister, vaši sodelavci niso opravili domače naloge, na kar v prvi vrsti kaže že to, da je koalicija skoraj vsak člen predlaganega zakona amandmirala,« je svoj glas proti utemeljil poslanec SDS Bojan Podkrajšek. Koalicijski poslanci so kljub temu z devetimi glasovi proti trem zakon poslali naprej v drugo branje državnemu zboru.
Ta bo tako odločal, ali bo vsak lastnik mopeda, trikolesnika ali avtomobila z največ devetimi sedeži in maso do treh ton in pol leto dni po odjavi vozila iz prometa prejel nalog za plačilo nove dajatve na odjavljeno vozilo. Po aktualnem predlogu bo ta znašala 25 odstotkov letne dajatve za uporabo cest, vendar ne manj kot 25 evrov. Izjema bodo trikolesniki z izključno električnim pogonskim motorjem, za katere bo obdavčitev znašala 20 evrov.
Davek bo direkcija za infrastrukturo tudi po zadnjem predlogu odmerjala enkrat na leto, vse dokler odjavljenega vozila lastnik ne bo oddal v razgradnjo, ga znova registriral oziroma dokazal, da je registrirano v drugi državi, izvoženo, da so mu ga ukradli, ali pa bo minilo deset let plačevanja dajatve. S spremembo lastnika odjavljenega vozila bo na novega lastnika prešla tudi obveznost plačevanja davka. Starodobniki bodo iz obdavčitve izvzeti, prav tako dajatve ne bo treba plačati za vozila, ki bodo iz prometa odjavljena pred uveljavitvijo predlaganega novega zakona. Prvič naj bi direkcija za infrastrukturo davek odmerila 1. aprila 2018.
