Evropska komisija je uresničila večletne grožnje in proti Sloveniji na sodišče EU vložila tožbo zaradi 21 odlagališč, ki še vedno resno ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Država je obljubila, da bo potrebno sanacijo in zaprtje vseh okoljsko spornih občinskih in industrijskih odlagališč izvedla do 16. julija 2009, a tega osem let po preteku roka še vedno ni storila.
Do tožbe pripeljalo trmasto birokratsko vztrajanje
Kot smo že večkrat poročali, so zapiralna dela na opuščenih odlagališčih v preteklih letih zastala, ker upravitelji niso predložili nekajmilijonskega jamstva, ki ga je država zahtevala kot zavarovanje za stroške zaprtja odlagališča, če zanj ne bi primerno poskrbel njegov upravitelj oziroma občina. A ker je zahtevo izrecno predpisala šele leta 2009, številna komunalna podjetja posebnega prispevka za kritje jamstva od gospodinjstev niso pobirala. Naknadno denarja niso imela kje dobiti, saj zaračunavanje stroškov za nazaj ni dovoljeno.
Kljub temu je država še do lanskega leta vztrajala pri polnem finančnem jamstvu celo za odlagališča, na katerih so upravitelji vsaj del ali celo vse predvidene ukrepe prekritja, tesnjenja, odplinjanja in odvajanja odpadnih vod že izvedli in so potrebovali zgolj končni dokument – novo okoljevarstveno dovoljenje, da bi odlagališče tudi uradno zaprli.
Šele po vnovični bruseljski grožnji s potencialno večmilijonsko tožbo je vlada maja lani sprejela novelo uredbe o odlagališčih, s katero je upraviteljem odlagališč komunalnih odpadkov v lasti občin omogočila, da občine lastnice namesto finančnega jamstva Agenciji RS za okolje (Arso) predložijo izjave, da so seznanjene z višino potrebnih sredstev za zapiralna dela in z zakonsko odgovornostjo, da denar zagotovijo. Zavezo sprejme občinski svet, v primeru njenega kršenja pa lahko ministrstvo z upravno izvršbo prisili občino v izvedbo ukrepov.
Bo trmasto zatiskanje oči vodilo do kazni?
Odtlej so po pojasnilih ministrstva za okolje in prostor upravljalci aktivneje pristopili k sanaciji spornih odlagališč in urejanju dokumentacije za izdajo končnih okoljevarstvenih dovoljenj za njihovo zaprtje. Okoljska inšpekcija vrši stalni nadzor nad vsemi odlagališči, Arso pa pospešeno pregleduje dokumentacijo za izdajo potrebnih dovoljenj. Po predvidevanjih okoljskega ministrstva bodo vsa sporna odlagališča uradno zaprta še pred iztekom letošnjega leta.
Toda nekateri dvomijo, da se bo to zgodilo. Med spornimi so namreč tudi odlagališča v mešani javno-zasebni lasti, za katera obvod z občinsko zavezo ne velja. Koliko je takšnih odlagališč, na okoljskem ministrstvu ne vedo, ker lastništva ne spremljajo. To ni presenetljivo, saj si pred tem sicer maloštevilnim problemom očitno zatiskajo oči. »V tem primeru ima občina s koncesionarjem urejeno razmerje s pogodbo in mora občina to urediti znotraj koncesijske pogodbe,« je bil doslej njihov edini odgovor na vprašanje, ali in kakšne rešitve predvidevajo za odlagališča v mešani javno-zasebni lasti, za katera lastniki tudi niso sposobni naenkrat predložiti celotnega finančnega jamstva.
