Zelo redko je prišlo med glavnima protagonistoma bližajočih se nemških volitev do pomembnejših razhajanj. Schulzu tako ni uspelo izpostaviti razlik z Merklovo, s katero je njegova stranka od leta 2013 v vladni koaliciji. S tem je tudi konec upov, da bi lahko socialdemokrati zmanjšali velik zaostanek za koalicijo obeh krščanskih strank (CDU/CSU).
Oba ostro proti Turčiji
Lep primer za podobna stališča obeh kanclerskih kandidatov so nemški odnosi s Turčijo. Martin Schulz že več tednov očita sedanji kanclerki, da je preveč popustljiva do Ankare, potem ko so turške oblasti v zadnjih mesecih zaradi političnih razlogov aretirale kar dvanajst nemških državljanov, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je avgusta pozval Turke, ki živijo v Nemčiji, naj 24. septembra ne volijo ne socialdemokratov, ne krščanskih demokratov, ne Zelenih. Schulz je tako – povsem uglašeno z nemškim javnim mnenjem – na televizijskem soočenju obljubil: »Če bom kancler, bom prekinil pogajanja o članstvu Turčije v Evropski uniji.« Mislil je, da bo s tem kanclerko spravil v težak položaj.
Sicer je Angela Merkel res dala vedeti, da bi se o koncu pristopnih pogajanj s Turčijo najprej dogovorila z evropskimi partnerji. A še prej je poudarila: »Nikoli nisem mislila, da bi Turčija lahko postala članica EU (…) Jasno je, da Turčija to ne more postati.« Čeprav se torej kanclerka ni kot Schulz izrecno zavzela za konec pristopnih pogajanj s Turčijo, pa dejansko ne razmišlja drugače od njega.
Oba človeška do beguncev
Tudi glede drugih vprašanj sta se strinjala. Za muslimane sta trdila, da ne bi smelo biti težav pri njihovi vključitvi v nemško družbo. Oba sta tudi zavrnila, da bi prosilcem za azil, ki so brez dokumentov, zaradi nevarnosti terorizma onemogočili vstop v Nemčijo. Glede begunske krize leta 2015 je Schulz sicer očital Merklovi, da se je premalo dogovarjala z evropskimi partnerji. Na koncu pa je priznal, da je bilo prav, da je tedaj Nemčija sprejela begunce, ki so bežali pred državljansko vojno v Siriji.
Celo pri socialnih vprašanjih, v katerih Schulz poskuša biti najbolj ambiciozen, ni bilo velikih razlik. Glede upokojevanja pri 70 letih, kar zagovarja del krščanskih demokratov, je Merklova, ki jo je izzval Schulz, zelo jasno rekla, da je »odločno proti«. Izzivalec je nato s prisiljenim nasmeškom pripomnil: »Hvala, ker ste sprejeli stališče socialdemokratov.«
Ni bilo novih idej
Zlasti voditelji manjših strank, kot so Zeleni, Liberalci, radikalna levica in skrajna desnica – od katerih lahko vsak računa na okoli 10 odstotkov glasov – so po televizijskem soočenju poudarjali, da med obema vladnima strankama ni več razlik in da lahko alternativa pride samo iz opozicije. Tudi časopisni uvodničarji obžalujejo, da debata ni bila bolj živahna in da noben od obeh kandidatov za vodenje Nemčije ni prišel na dan z novo idejo. Vendar pa je treba razumeti to previdnost Merklove in Schulza, saj nagovarjata sredinske volilce, ki so za kontinuiteto. Zadovoljni so s sedanjim stanjem in nočejo, da jih kaj zmoti v blaginji in prepričanju, da so kot Nemci tokrat na dobri strani zgodovine.
