Osem let je že minilo od dokaj nenavadnega dogodka, ki je podjetnika Brahima Jakupija spravil za zapahe. Celjsko okrožno sodišče ga je oktobra lani obsodilo na osemmesečno zaporno kazen, ker je z namenom, da bi protipravno pridobil denar od požarnega zavarovanja za poslovno stavbo in opremo v njej, katere edini lastnik je on sam, h kaznivemu dejanju požiga napeljal kosovskega državljana Gezimo Zymerija.
Jakupi ga je nagovarjal, naj najde koga, ki bi bil pripravljen za 500 evrov požgati njegovo poslovno stavbo. Izročil mu je celo originalni ključ vhodnih vrat v poslovne prostore, na dan požiga pa je izklopil tudi računalnik, s čimer je onemogočil delovanje videonadzornega sistema nad dvoriščem pred poslovno stavbo.
Kot če bi sam požgal
A 500 evrov je bil le predujem, saj naj bi del denarja Jakupi izročil Zymeriju, ki se je požiga lotil sam, ko bi od zavarovalnice prejel zavarovalnino. Tožilstvo je po izvedenem dokaznem postopku modificiralo obtožnico za Jakupija tako, da mu je očitalo napeljevanje h kaznivemu dejanju požiga, ker pa je dejanje storil iz nizkotnih nagibov, je prvostopenjsko sodišče razsodilo, da je to enako, kot če bi stavbo požgal sam, zato je poleg požigalca, ki je bil ločeno obsojen na leto dni zaporne kazni, obsodilo na osem mesecev zapora tudi Jakupija.
Kar je pravzaprav mila kazen, glede na to, da je najvišja zagrožena kazen za to kaznivo dejanje kar pet let zapora. Kriminalisti so ob ogledu pogorišča v poslovnem prostoru našli posodo za gorivo z neznano tekočino, ki je spominjala na bencin ali razredčilo, ožgan papir in vžigalnik. Obtoženi Jakupi se je branil, da Zymerija ni napeljeval k očitanemu kaznivemu dejanju in zatrjeval, da naj se sploh ne bi poznala. Navajal je tudi, da so mu pred požarom grozili neznanci, češ, da mora plačati določen znesek za zavarovanje. A groženj ni prijavil policiji. Zatrjeval je tudi, da ni imel nobene koristi, da bi sam sebi povzročil škodo, ključe poslovnih prostorov pa so imeli na voljo tudi njegovi družinski člani in zaposleni. A so njegove trditve priče na sodišču postavile na laž.
Objestnost in pohlep
Jakupi se je na prvostopenjsko sodbo pritožil in v pritožbi navedel, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj kazenski zakonik niti ne pozna storitve dejanja iz »nizkotnih nagibov«. A je višje sodišče odločilo, da lahko takšno obliko kaznivega dejanja, kot mu jo je očitala obtožnica, stori le lastnik stvari in da je bila poslovna stavba, katere lastnik je bil, nesporno predmet požiga. Kaznivo dejanje pa je storil, čeprav naj ne bi bil materialno ogrožen in ga v to torej niso prisilile slabe finančne razmere, pač pa sta ga k temu vodili izključno njegova objestnost in pohlep. Jakupi se je v pritožbi skliceval tudi na to, da ne drži, da bi on prejel zavarovalnino, saj da je polico za požarno zavarovanje sklenila njegova družba Brahim gradnje. A ni dvoma, je ugotovilo višje sodišče, da bi prav obtoženec kot lastnik objekta, ki je tudi edini lastnik in družbenik družbe, prejel denar od zavarovalnine.
