V imenu vseh sodelujočih bi izbrala besedi ponos in spoštovanje. Gazela je postala mnogo več kot izbor najboljših med najhitreje rastočimi podjetji. V 17 letih delovanja je izbor prerasel v gibanje. Gazela se je razvila v skupnost ali okolje podjetij in posameznikov z vrednotami napredka. Hkrati od podjetnikov slišimo, da gazelo razumejo kot enega najprestižnejših poslovnih priznanj.
Letos je vodenje sveta Gazele prevzel Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno, zlate gazele 2011. Katere so še letošnje novosti?Zaradi potreb podjetij in okolja je vedno večji poudarek na vključevanju mladih – od lani Dnevnik regijske dogodke Gazela organizira skupaj s šestimi šolskimi centri. Temu sledi tudi metodologija izbora. Prizadevamo si, da med mlade pride čim več zgodb uspešnih gazel. Prav tako smo letos nekoliko prilagodili postopek vključevanja podjetij: lestvica 100 najhitreje rastočih podjetij v regiji, ki je bila do lani osnova za vključitev, je danes eno od orodij. Podjetje namreč lahko pride v izbor tudi na povabilo članov sveta Gazela. Letos imamo v izboru dve takšni podjetij.
Kateri kazalniki pri izbiri nominiranih podjetij prevladajo pri določanju trojice nominiranih podjetij za regijsko gazelo?Po posameznih regijah imamo tradicionalno v izboru med tri do šest podjetij, s katerimi opravimo intervju – od skupaj 10 do 12 potencialnih kandidatov na regijo. Osem članov metodološke komisije kandidate obravnava celovito: ne le po finančnih kazalnikih, kot so rast prihodkov, zaposlovanja, zaposlenih, zadolženosti (glede na panogo); pomembna je izvozna naravnanost, pa vrednost kazalnika BSX (Bisnode Success Index), ki uspešnost podjetja meri z vidika lastnika (dobiček), zaposlenih (plače), države (davki) in menedžmenta (učinkovitost). Pri tem odločanju so v veliko pomoč razvita orodja prediktivne analitike družbe Bisnode. Hkrati ima veliko težo vsebina intervjuja s podjetnikom, s pomočjo katere raziskujemo trajnostno naravnanost in vrednote podjetja. Razprava se tako vrti okoli podjetniške zgodbe, ambicioznosti podjetja, potenciala nadaljnje (vzdržne) rasti, odnosa do zaposlenih in okolja.
Kakšna pa je povprečna gazela, ki je letos prišla v regiji v najožji izbor?Skromna (smeh). »Saj nismo nič posebnega, drugi so še boljši,« slišimo od njih. A gazele, ki jih spoznavamo, imajo motor rasti, ambicijo. Pogosto zavidljiva tehnična ali tehnološka znanja. Razumevanje, kako pomembni so odnosi za uspeh. Praviloma so podjetja v izboru izvozniki (a to ni pogoj), pogosto v družinski lasti, z nadpovprečnimi indeksi rasti (BSX in drugi), z visoko tehnično in tehnološko ravnijo in nišni igralci. Njihove dodane vrednosti so včasih visoko izstopajoče, ni pa to nujno – manjša in srednje velika podjetja praviloma dosegajo nižje dodane vrednosti kot večja, saj ima podjetje šele z določeno velikostjo ali vključenostjo v večjo mrežo možnosti racionalizacij v nabavi, razvoju, trženju ...
Ali v izboru Gazela kateri panogi dajete še poseben poudarek oziroma prednost?Načelno ne, upoštevamo pa tržno strukturo. Pred leti se je na primer zaradi prenehanja poslovanja velikega prevoznika na lestvicah pojavilo veliko avtoprevoznikov in smo bili pri vabilih tem podjetjem nekoliko zadržani. V izboru imamo tako podjetja, ki se ukvarjajo z mesarsko dejavnostjo, kot tudi trgovinska podjetja. Se pa zaradi trendov: tehnološkega razvoja, avtomatizacije in digitalizacije in posledično sprememb na trgu dela zavedamo, da nobenega uspešno rastočega tehničnega ali tehnološkega podjetja ne smemo prezreti – govorimo tako o IKT-podjetjih, kot o orodjarjih, proizvajalcih strojev. Zavedamo se odgovornosti in priložnosti, da mladim z izborom predstavljamo tehnične poklice, saj kadra na tem področju akutno primanjkuje.
Podjetja so do sodelovanja v izboru še vedno skeptična. Kaj navajajo kot ključne razloge, da zavrnejo sodelovanje in s tem večje javno izpostavljanje?Podjetja se bojijo, da bodo predmet obrekovanja, in niso prepričani, da so tako dobri, da si priznanje zaslužijo. Očitno je, da imajo visoko mnenje in spoštovanje do prepoznanih gazel v preteklosti. Po navadi pomaga, ko jih povežemo s podjetnikom, ki je sodeloval v preteklosti, in iz prve roke slišijo njegove izkušnje. Pomagajo tudi besede spodbude in predstavitev njihovih dosežkov, kot jih vidimo. Tisti, ki so mnenja, da imajo dobra podjetja in so na to ponosni, se vključujejo zaradi čuta obveznosti do družbe in skupne prihodnosti. Strah pred davkarijo niti ni več aktualen.
Je pa res, da podjetja potrebujejo kader in da jim prav večja izpostavljenost lahko pomaga pri pridobivanju strokovnjakov…Absolutno. O tem, da sodelovanje v Gazeli pomembno vpliva na prepoznavnost med kadri, pričajo podjetniki, ki so v izboru že sodelovali. Na Dewesoft so se, recimo, po prejemu priznanja zlata gazela obrnili diplomanti, ki so študij končali z odliko – ker imajo najboljši željo sodelovati z najboljšimi. Da je podjetje dobilo nov zagon in voljo, da so dobili bistveno več prošenj za delo, tako da so lahko izbrali nekaj najboljših, predvsem v razvoju, pove tudi Radko Luzar iz L-teka, srebrne gazele, če omenim le ti dve podjetji.
Prepoznavnost na področju iskanja strokovnega kadra je najpogosteje omenjen problem, zlasti pri hitro rastočih podjetjih in ne glede na regijo. Zato je pričakovano iz leta v leto večja motivacija za sodelovanje in večanje ugleda ter prepoznavnosti družbe med strokovnjaki.
V izboru med nominiranci ne zasledimo več do zdaj najboljših gazel. Zakaj ne, saj po rezultatih sodeč še vedno poslujejo odlično?Ko je podjetje Knauf Insulation prejelo nagrado zlata gazela, je direktor Tomaž Lanišek rekel, da upa, da naslednje leto ne bodo več v izboru. Ker bo to pomenilo, da so drugi še boljši in da imamo to ambicijo – biti vedno boljši. Podjetja, ki prejmejo priznanje, želijo narediti prostor tudi za druge, da se pokažejo: da imamo Slovenci možnost videti, koliko izjemnih podjetij imamo. Res jih je veliko. Na tej podlagi je lani svet Gazela sprejel odločitev o moratoriju: da zlate gazele ne morejo biti kandidati za to priznanje štiri leta od prejema priznanja. Podjetja, ki sodelujejo v projektu Gazela z motivom promoviranja podjetniškega duha, tako z veseljem prepustijo sodelovanje novim družbam in svoje poslanstvo opravljajo v drugih oblikah sodelovanja in podpore gazelam.
