Neža Žehelj je z modo na nevsiljiv način odraščala že od malega. Pri babici, ki je bila šivilja, je listala po modni reviji Burda, pogosto ji je v roke prišla tudi italijanska Gioa. Kot pripadnica MTV-generacije se je navduševala nad analogno fotografijo. »Ko sem spoznala, kako kompleksno in pasivno delo je to, sem se vrnila k svoji prvotni ljubezni – nakitu,« pove Žehljeva, ki nakit ustvarja pod blagovno znamko Neža Žehelj.
Ko je v srednji šoli pri petnajstih letih videla zlatarno Zlato runo na Rimski cesti in vanjo vstopila, se ji je odprl popolnoma nov svet. »Takrat je kolegica že zasedla prostor vajenca in mesto ni bilo več prosto. Trinajst let pozneje sem se vrnila in dobila priložnost, da se učim od zlatarskega mojstra Christopha Steidla Porente,« pove. Učenje izdelovanja nakita iz žlahtnih kovin in starih zlatarskih tehnik je trajalo tri leta. Po končani srednji šoli jo je pot vodila v tujino. V Benetkah je na Akademiji lepih umetnosti spremljala delček svetovnih modnih smernic v izložbah in trgovinah priznanih modnih blagovnih znamk ter sodobne umetnosti. »Pozneje sem bila na izmenjavi na severu Nemčije, veliko potovala po Nizozemski, Belgiji in Franciji. Velika mesta z rasno raznolikostjo, izjemno ulično modo in sodobno umetnostjo so imela velik vpliv na moj umetniški pogled in sporočilnost. Sprejemaš drugačnost in jo slaviš,« pove sogovornica. Doda: »Ljudje se tam upajo z modo in umetnostjo izražati svobodno.«
Navdih črpa tudi iz humorja
Oblikovalka sofisticiranega nakita črpa navdih iz narave in mesta, ulične mode in arhitekture, vsakdanjega življenja ter umetnostne zgodovine. »Kadar mi uspe ujeti kakšne fotografije novih kolekcij ali modnih revij, z zanimanjem pogledam, ne spremljam pa jih zaradi navdiha. Od tujih oblikovalcev je navdihujoč umetniški tandem Les Lalane. Pred kratkim sem odkrila oblikovalko nakita Bibi van der Velden,« pove sogovornica, ki jo motivirajo sposobni, zanimivi, talentirani in uspešni posamezniki. Prizna, da zlatarska obrt še nekako živi, problem vidi, ker ni šol. »Učiš se lahko le od obrtnikov, umetnikov, če so pripravljeni in motivirani veščino prenašati naprej,« pove Neža Žehelj, ki je pred časom razstavljala tudi v priznani galeriji sodobnega nakita Slavik na Dunaju. »Galeristka je med kosi nakita, ki sem jih pokazala, izbrala ogrlico Animalistic #2 iz srebra, pleksi stekla in dragih kamnov. Spajanje materialov se ji je zdelo zanimivo. Kot očitno tudi jaz, saj drugače mojega nakita sploh ne bi pogledala.« Ogrlico Neže Žehelj je vključila na vsakoletno razstavo Summer festival in je bila razstavljena z deli tujih oblikovalcev nakita.
Investicija v dražji kos nakita
Posluh za nakit je vedno bil in bo, so pa seveda tako kot pri oblekah ali avtomobilih različni cenovni razredi in okusi. Neža Žehelj izdeluje tako drage kot cenovno dostopne kose nakita. »Slovenci, ki si lahko privoščijo veliko, ni nujno, da imajo afiniteto in percepcijo, da je v izdelek vloženega veliko dela in materiala, ki zasluži svojo ceno. Tako raje kupujejo nakit in obleke tujih priznanih blagovnih znamk, ker se s tem identificirajo in pripadajo določenemu družbenemu sloju.«
Na drugi strani so ljudje, ki imajo okus in manj v denarnici, a delo zelo cenijo. Ti denar namensko privarčujejo in se nagradijo z investiranjem v dražji kos nakita zase ali ga podarijo ljubljeni osebi. Oblikovalka nakita se bo čez mesec dni predstavila z naslovom Nakit – Arhitektura večnosti. »Ravno tako raziskuje simbolne oblike naših prednikov in določen material, ki je trenutno zelo moden in ki ga želim vnesti v novo kolekcijo nakita. Čaka me nekaj eksperimentov in poskusov, za katere ni nujno, da uspejo.« Glede na trenutne ideje in različne elemente, ki jih ima Neža Žehelj namen združiti v majhne celote, bo očitno še bolj zavita v kreiranje hibridnih kosov.
