Mar smo se ob osamosvojitvi zmotili in smo spet nasedli našim sovražnikom v stari EU, ki je tudi gorela zaradi nacizma? Ali je bila osamosvojitev in vključitev v EU enostavno samomor Slovencev, ki smo ga celo potrdili na referendumu? Ustanovitev protiimperialistične fronte 27. 4. 1941, poznejše OF, naj bi bila največji dogodek v zgodovini Slovencev. Angela Vode, članica komunistične partije, pa se je že pred tem nad povezovanjem komunistov z nacisti zgrozila. To je tudi jasno povedala. Zato so jo iz partije izključili in sprožili hudournik raznih oblik kaznovanja, tudi dolga leta zapora, maščevanje vse do smrti.
Akademik Aleksander Bajt je zapisal: »Dne 26. aprila 1941 je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je preimenovala v OF šele, ko je Nemčija 22. junija istega leta napadla SZ. Do takrat sta namreč CK KPS in KPJ tako kot tudi sam Stalin še upala, da bo sovjetsko prijateljstvo s hitlerjevsko Nemčijo trajalo večno in da bosta s skupnimi močmi osvobodila ljudstva sveta imperialističnih zavojevalcev, predvsem Francije in Velike Britanije.« G. Nemec sprašuje: »Ali nista Anglija in Francija logično pričakovali, da bo Hitler nadaljeval vojno iz Poljske na SZ takoj spomladi 1940 in končno uničil komunistično SZ?«
Berem: »Marksistična ideologija je bila že od začetka polna nasprotij, saj je po eni strani težila k enakosti in pravičnosti, celo k demokraciji, po drugi strani pa je od vsega začetka vključevala tudi očitno nedemokratične, celo genocidne elemente (članki Marxa in Engelsa iz leta 1848/1849 in nato iz leta 1863 ter njuna korespondenca govorijo o iztrebljanju Čehov, Slovencev in drugih tako imenovanih nezgodovinskih ljudstev). Brez vojaškega poraza bi se Hitlerjev režim obdržal; nikoli se namreč ne bi zrušil sam od sebe. Sovjetski režim se je. Zato ni tako težko razumeti, zakaj so bili Sovjeti na koncu sposobni sodelovanja z Zahodom, da skupaj porazijo nacistično Nemčijo.« Tako Jehuda Bauer, strokovnjak za rasizem, antisemitizem in holokavst.
G. Nemec mi podtika: »Revolucija je bila odveč, zatrjuje g. Mihič. Kolaboracija z nacifašizmom pa zanj očitno ni bila odveč, čeprav je nastopila pred revolucijo.« Ne sprejme dejstva, da v glavnem mestu demokratične RS ni več osrednjega Trga revolucije, ki je bila odveč. Že prvo leto okupacije je revolucija bila aktivna in je zagrešila številne poboje nedolžnih žrtev, celo celih družin, ki so bili nasprotniki revolucije, ki niso sprejeli, da bo »vse naše, ko preženemo izkoriščevalce, tuje in domače«. Tako so pognali mnoge, da branijo domove, tudi pod okriljem in s pomočjo okupatorja, kar je bil »uspeh tedanjega vodstva komunistov«. Razvila se je državljanska vojna, ki je bila potrebna partiji za prevzem oblasti po vojni.
Revolucionarji so torej sprožili državljansko vojno in zmagali. To je tragedija naroda, ki jo zelo obžalujem. Kako je v ribniški dolini OF pokazala, kdo je njen nasprotnik? Leta 1941 so Sodražico zasedli Italijani, a so se spomladi 1942 umaknili partizanom. Ko je Daki konec maja 1942 »osvobodil« Sodražico, je začelo delovati »ljudsko« sodišče. Prva, ki so jo privedli pred sodnika Stanteta, je bila učiteljica Ivanka Škrabec Novak, nato je bil na vrsti že France Kozina, Kozinčev iz Zapotoka. Sodišče ga je obsodilo na smrt, še isto noč so ga ustrelili. Učiteljico so na zborovanju sredi Sodražice zasliševali, kje ima moža in zakaj sta nasprotovala OF. Naslednji dan so na bloku ustavili dva voza Ciganov, ki so se nič hudega sluteč pripeljali iz Ribnice. Sodnik Stante jih je po hitrem postopku obsodil na smrt in so jih pobili – vseh 16, brez izjeme, tudi dojenčke. Učiteljico Ivanko, sicer nosečo, so zvečer odpeljali v gozd in jo tam pobili. Kasneje, 26. avgusta 1942, so partizani na Zapotoku pri Sodražici na domu postrelili še člane družine Kozina: 63-letnega očeta Ivana, 56-letno mater Frančiško in 35-letnega hromega sina Janeza.
G. Nemec, ali je spomenik (ne)spravi, po vaše, res samo v funkciji te slovenske klečeplazniške politike? Menim, da ste v zmoti. Spomenik je v ponos državi.
Franc Mihič, Ribnica
