Pred meseci sem za ilustracijo tega, kako vidimo predmete, dogodke in družbene procese, omenil desetletja star psihološki test, pri katerem vsakdo med nami vidi drugače packo razlitega črnila na belem papirju. Za nekatere je čudovit metulj, za druge strašljiv netopir, tretji spet znajo iz madeža narediti kar celo zgodbo. V tisto packo namreč vnašamo sebe, svoje želje, strahove, pričakovanja, pretekle travme, sovraštvo, kdaj pa kdaj tudi kakšne miroljubnejše občutke. Morda je za diagnostiko narodovih občutij celo dobro, da je spomenik, kakor je zapisala komentatorka Jožica Grgi

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.