Papež je razkril, da je pred leti, ko je bil star 42 let, pol leta vsak teden obiskoval psihoanalitika. Podatek je razkril v enem od intervjujev s francoskim sociologom Dominiquom Woltonom.
Takrat, v času vojaške diktature, je bil Jorge Bergoglio na čelu argentinskega jezuitskega reda. Kot je dejal v intervjuju, se je za psihoanalizo odločil, ker ga je mučilo nekaj stvari, ki jih je želel razjasniti.
»Psihoanaliza mi je zelo pomagala,« je dejal. Knjiga Pope Francis: Politics and Society (Papež Frančišek: politika in družba), ki bo obsegala 432 strani, bo sicer izšla prihodnji teden.
Osemdesetletni papež je v intervjuju povedal še, da se počuti svobodnega. »V Vatikanu sem resda v nekakšni kletki, a nikakor ne duhovni,« je povedal Woltonu. Hkrati je tudi okrcal duhovnike, ki so »togi, zavrti in ne želijo komunicirati«.
Papeževo razkritje bi lahko pripomoglo k zmanjšanju stigme
Robert Mickens, v Rimu živeči urednik angleške izdaje katoliškega dnevnika La Croix, je dejal, da je papež že v preteklosti večkrat poudarjal, kako velik pomen imajo družboslovne znanosti. Mickens tudi opaža, da se je v zadnjih desetletjih odnos Cerkve do psihoterapije spremenil precej na bolje.
Po mnenju urednika se čedalje bolj prepoznava pozitiven vpliv psihoterapije na reševanje težav, s katerimi se ljudje ne morejo spopasti sami. »Kljub temu pa so v nekaterih krogih ljudje, ki potrebujejo psihoterapijo, še vedno stigmatizirani,« je dodal. Upa, da bo papeževo razkritje pripomoglo k zmanjševanju te stigme.
