Tako rekoč vsi ameriški mediji in za njimi marsikateri po svetu so pod vtisom rasističnih incidentov v Virginiji in spornih reakcij ameriškega predsednika Donalda Trumpa nanje hitro pograbili zgodbo o nič hudega slutečem belem mladeniču, žrtvi temnopoltega napadalca, ki ga je zaradi kratko pristriženih las označil za neonacista. Witt je prek svojega facebooka poskrbel, da so slike z njegovo porezano roko in močno okrvavljenimi oblačili preplavile družbena omrežja, potem pa se znašle še v televizijskih in časopisnih poročilih. Sheridanska policija je bila previdnejša in se je skrbno lotila preiskave ter hitro odkrila nedoslednosti v mladeničevi zgodbi. Že dejstvo, da na zelo živahnem parkirišču pri restavraciji z burgerji ni nihče opazil kaj tako nenavadnega, da bi poklical interventno številko policije, je zanjo po navedbah šefa policije Marka Campbella pomenilo »rdečo zastavo«. Nato so podrobno pregledali še videoposnetke nadzornih kamer in odkrili, da je v eni od prodajaln Witt kupil manjši nož. Tudi sama manjša rana na dlani pod palcem ni bila videti kot obrambna rana ob napadu z nožem, kakor ga je opisoval Witt, ki je trdil, da ga je ob izstopu iz avta presenetil okoli 180 centimetrov visok temnopolt moški v zeleni srajci in modrih hlačah, ki je nato pobegnil po kolesarki stezi ob bližnji reki. Policija, ki tudi na posnetkih kolesarske steze ni odkrila domnevnega napadalca, je vseeno privedla nekoga, ki je ustrezal opisu in ki kot brezdomec živi v bližini omenjenega parkirišča, a ga Witt seveda ni mogel obdolžiti. Ujet pri laži je lahko le priznal, da se je z novim nožem sam poškodoval, ko ga je odpiral, in končal v kratkem priporu zaradi krive ovadbe. Ali ga bo kazen, kakršnakoli že bo, spametovala, je manj pomembno od vprašanja, ali bo spametovala medije. Desničarska televizija Fox News, ki je domnevni napad odmevno naslovila »Antifašist zabodel nedolžnega moškega zaradi ’neonacistične’ pričeske«, je policijske ugotovitve pospremila z obrobno vestjo, podobno pa so bile v preteklosti popravljene tudi nekatere druge rasno obarvane laži, denimo dveh belih lovcev v Teksasu, ki sta trdila, da so ju obstrelili ilegalni mehiški migranti, a se je izkazalo, da sta v resnici streljala drug proti drugemu.