Predsednik parlamentarne komisije, ki se ukvarja z ugotavljanjem politične odgovornosti pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) Matjaž Hanžek, je soočil nekdanjega predsednika vlade danes pa predsednika države Boruta Pahorja ter nekdanjega visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, ker sta si njuni posamični pričanji marca letos nasprotovali. A tudi po soočenju Golobič in Pahor ostajata vsak na svojem bregu. »Odgovornost politike pri TEŠ 6 je nedvomna. In ni majhna. Stroka je bila kupljena z denarjem. In od politike,« je na soočenju dejal Golobič ter priznal, da tudi on kot član ene izmed vlad, ki so se s projektom ukvarjale, nosi svoj del odgovornosti za ta projekt »sežigalnice evrov«. Pahor, ki je bil na čelu vlade, v kateri je bil Golobič minister, (niti) toliko samorefleksije ni zmogel.
Pahor: Nisem imel razlogov za dvom
»Projekta TEŠ 6 ni začela moja vlada in ga ni končala. Tudi ni sprejela odločitve o poroštvu. Vsekakor ne morem mimo dejstva, da ni bilo dovolj nadzora, tako v organih nadzora kot morda, to bo pokazala preiskovalna komisija, tudi v vladi,« je dejal Pahor. A vztrajal, da se njegova vlada s finančno platjo projekta ni ukvarjala. »Osebno nisem imel razlogov, da bi podvomil o ustreznosti pogodbe ene od družb (torej Holdinga Slovenske elektrarne, op. a.) v posredni lasti države, niti me k temu ni nihče napotil,« je dejal Pahor.
Njegova vlada je ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), predhodnico Slovenskega državnega holdinga, toda AUKN je bil ustanovljen šele konec leta 2010. Tedaj pa, kot se je slikovito izrazil Golobič, je bila investicija TEŠ 6 že stvar izvršenih dejstev oziroma »je padalec iz letala že skočil«. Pahor je sicer poudaril, da je vlada leta 2010 sprejela vrsto sklepov, da bi bila investicija bolj transparentna in gospodarna. Golobič pa je pripomnil, da je hkrati vlada pomagala (sprejemala izjave o nenasprotovanju, t. i. »no-objection letters«) investiciji utirati pot naprej.
Toda ključno je obdobje pred tem; še v letu 2009 je vlogo skupščine družbe v večinski državni lasti – organa, ki ima v družbah največjo moč odločanja – opravljala vlada. Vlada je kot skupščina družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) v letu 2009 zasedala petkrat in vsaj na kateri od teh sej bi lahko bolj poglobljeno razpravljala o nadaljnji razvojni politiki HSE. »A je kar na dopisni seji imenovala nadzorni svet in sklepala o sejninah HSE,« je dejal Hanžek. TEŠ 6, kot je ilustrirala podpredsednica komisije Maruša Škopac, je bila investicija v velikosti 15 odstotkov BDP v letu 2009 in zlasti zato je presenetljivo, da se vlada v letu 2009 s projektom ni ukvarjala.
Golobič: Bili smo zavedeni
»Ne, nisem čutil potrebe, da bi se s tem ukvarjal, ker me k temu nihče ni napotil; za to ima predsednik vlade ministre, državne sekretarje, družba pa organe upravljanja in nadzora. Na to (projekt TEŠ 6 ali pogodbo z Alstomom za dobavo glavne tehnološke opreme, op. a.) me ni nihče opozoril,« je povedal Pahor. Nasprotno, v investicijsko izjemno težkem letu 2009 je bil vesel, da je vsaj ena investicija izpeljana. »Mislim, da nisem storil nič, kar ne bi bilo v skladu z dolžnostmi predsednika vlade,« je še dodal Pahor.
Toda Golobič trdi, da ni bilo tako. Sam res ni odpiral teme TEŠ 6 na sejah vlade, a je samoiniciativno prosil »enega od strokovnjakov, ki ni bil kupljen, večina je bila s strani HSE kupljena, in to trdim z vso odgovornostjo«, to je bil Sašo Mervar, da je napisal svoje mnenje. Tega je Golobič že aprila 2009 posredoval pristojnemu ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku ter predsedniku vlade Pahorju. »Nobenega odziva ni bilo,« je dejal Golobič. »Nisem rekel, da je za TEŠ 6 pristojen Borut Pahor; odgovoren pa je, toliko kot jaz. Ker bi vlada kot skupščina lahko pridobila določene podatke. On je imel več možnosti kot jaz. Odgovoren je za vse svoje ministre,« je vztrajal Golobič. Še bolj oster je bil do takratnega ministra Mateja Lahovnika: »Nesporno je minister Lahovnik zavajal vlado na vseh sejah leta 2010, ker je on poznal to pogodbo,« je prepričan Golobič, a dodaja, da je v politiki vselej tako, da se posameznik odloči, da nekaj vidi ali (namenoma) spregleda.
