Skupina Mercator je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila za 1,15 milijarde evrov prihodkov od prodaje oziroma za 7,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine se je z lanskih 3,9 milijona povišal na 10,3 milijona evrov. Matični Poslovni sistem Mercator je ob polletju ustvaril za 637,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 5,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Kot pravi ekonomist Matej Lahovnik, sicer Mercatorjev nadzornik, družba ohranja tržni delež na osnovni dejavnosti, pomembno pa je tudi, da se je izboljšal neto denarni tok pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). »Nižji skupni prihodki so posledica prodaje Intersporta in Modiane, ki niso več del Mercatorja. Precej bolje kot lani posluje tudi M-tehnika. Pozna se, da se med potrošnike v Sloveniji vrača optimizem in da se je okrepila kupna moč, saj trg kot celota raste,« pravi Lahovnik.
Jaklič: Prihodki v živilski dejavnosti so pomembni
Ekonomist Marko Jaklič pa opozarja, da bi bilo treba pogledati, za koliko so Mercatorju padli prihodki v osnovni, torej v živilski dejavnosti. »To bi bil merodajen kazalec poslovanja uspešnosti. Tudi stroški namreč vplivajo na dobiček, ti pa so lahko rezultat kreativnega računovodstva. Odvisno je namreč od tega, kdaj se delajo določeni odpisi, kolikšne so rezervacije … itd. Nekdo bi moral zelo natančno pogledati njihove izkaze poslovanja,« poudarja Jaklič. Po njegovem mnenju Mercator ni bistveno znižal stroškov, saj se njegov poslovni model poslovanja ni spremenil.
»Glavni stroški so stroški financiranja, ki ostajajo enaki. Poleg tega ima Mercator zelo draga nakupovalna središča, prav tako niso bistveno znižali plač. Hofer in Lidl imata denimo poslovni model, ki je stroškovno učinkovit, Mercatorjev ni,« ocenjuje Jaklič. Glavni kriterij uspešnosti so tako prihodki v osnovni dejavnosti in tržni delež, saj je treba upoštevati, da ostalim trgovcem na trgu rasteta tako tržni delež kot prihodki, poudarja Jaklič.
Kako bo v prihodnje, je težko napovedati
Na vprašanje, ali bodo Mercatorju do konca leta prihodki in dobiček rasli, Jaklič odgovarja: »Najverjetneje se poslovanje ne bo bistveno spremenilo, saj je družba še vedno del Agrokorjevega premoženja. Res je, da se Mercator še ne prodaja, vendar v zakulisju zagotovo potekajo igre različnih želja. Takšna podjetja, ki imajo nestabilno lastništvo, so prisiljena v kratkoročne razvojne poteze: kratkoročno zvišujejo dobiček, znižujejo stroške in pritiskajo na dobavitelje. Na kratek rok pri tem nekaj pridobijo, dolgoročno pa se to pozna na kakovosti, manj zanesljivih dobaviteljih, zapuščanju strank… Zato je treba razmere celovito oceniti in težko trdim, da je Mercator na podlagi polletnih rezultatov poslovanja uspešen,« dodaja Jaklič.
Odločitev pritožbe države že jeseni?
Ljubljansko okrožno sodišče je sredi julija ugodilo zahtevi izrednega pooblaščenca za vodenje Agrokorja Anteja Ramljaka in sprejelo sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti nad Agrokorjem in odvisnimi družbami. Vlada se je kasneje na sklep sodišča pritožila, češ, da je »Mercator družba sistemskega pomena za državo, ker bistveno vpliva na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost v Sloveniji«. Na gospodarskem ministrstvu nimajo informacij, kdaj bo sodišče obravnavalo pritožbo države, nam pa so pojasnili, da sodišče o pritožbi še ni odločalo. Neuradno je slišati, da naj bi odločitev najverjetneje padla septembra oziroma oktobra.
»Pritožba države je bila nepotrebna, saj to v ničemer ne posega v upravljanje Mercatorja. Pristojnosti uprave, nadzornega sveta in vladnega pooblaščenca v upravi se zaradi tega niso spremenile. Pri odločitvi sodišča gre za neposredno implementacijo evropske direktive. Namen te direktive pa je, da se v primeru, če je določena gospodarska družba nesolventna in ima povezane družbe v drugih državah EU, s tem zaščiti položaj upnikov matične družbe. V ničemer se ne spremeni upravljanje v povezanih družbah, kar potrjuje tudi primer Mercatorja,« še ocenjuje Lahovnik.
