Bruto domači proizvod (BDP), popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, se je v letošnjem drugem četrtletju medletno zvišal za 5,2 odstotka, v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem pa je bil višji za 1,1 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Tudi lanska gospodarska rast je bila po reviziji občutno višja: dosegla je 3,1 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več od prve februarske ocene.
»V drugem četrtletju 2017 se je nadaljevala visoka rasdt gospodarske aktivnosti, ki je bila znova tudi občutno višja kot v povprečju evrskega območja,« so poudarili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pojasnili so, da gospodarsko rast spodbujajo vsi segmenti gospodarstva, poleg izvoza še zasebna in državna potrošnja ter investicije.
Pomanjkanje delovne sile
Rast zasebne potrošnje je predvsem posledica občutnega izboljševanja razmer na trgu dela, zlasti rasti zaposlenosti, povečanje plač pa v večini dejavnosti ostaja zmerno, so dejali v Umarju. Ob tem so opozorili, da je glavni omejitveni dejavnik za nadaljnjo rast gospodarskih aktivnosti postalo pomanjkanje delovne sile. »To je logična posledica dinamizirane rasti,« nam je povedal Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. »Pojavljajo se nove potrebe, ki običajno niso usklajene s ponudbo delovne sile, ki je trenutno na razpolago.«
Tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti pa vendarle dokazuje tudi robustnost rasti, je prepričan Kovač. »To pomeni, da slovenskega gospodarstva navzgor ne poganjajo neki posebni dogodki. Je dokaz, da je zlasti podjetniški sektor tisti, ki se mu je očitno uspelo prilagoditi. In s tega vidika smo lahko z makroekonomsko sliko Slovenije zadovoljni,« je dejal. Nadaljevanje visoke gospodarske rasti si lahko po njegovih besedah obetamo tudi v prihodnje: »Konec koncev je pred nami volilno leto, kar običajno pozitivno vpliva na gospodarske razmere, saj se skušajo politiki volilcem tako ali drugače prikupiti.«
Je na vidiku nova finančna kriza?
V tem trenutku so ključnega pomena strukturne politike, je prepričan Kovač. V času debelih krav bi namreč po njegovih besedah morali postoriti tisto, kar v recesiji storimo bistveno težje. »Zdaj je čas, da – ne glede na volilni cikel in vse drugo – vlade pripravijo reforme in znotraj tega skušajo optimizirati ekonomski sistem,« je poudaril. »Veliko dela imamo pri vseh odločilnih podsistemih, kot so socialno-pokojninski, zdravstveni in šolski, ki zahtevajo prilagoditev.«
Nekateri tuji strokovnjaki medtem sicer že svarijo pred novo finančno krizo. Ali res obstaja bojazen za zasuk pozitivnih trendov? »Seveda obstaja. Za to imamo niz opozoril,« je povedal Kovač. »Prvo je, da se finančne krize pojavljajo v približno desetletnih ciklih.« Izpostavil je tudi pregrete finančne trge, ki skorajda »čakajo« na večjo finančno korekcijo, in politična tveganja. »Pred desetimi leti smo imeli politično stabilnost in veliko ekonomskega špekuliranja. Danes je teh ekonomskih špekulacij manj, imamo pa veliko večja politična tveganja,« je poudaril. Ne pričakuje sicer krize takšnega tipa, kot smo jo doživeli leta 2008, ki je bila po njegovih besedah primerljiva s tisto v 30. letih prejšnjega stoletja.
