V poslovnem svetu je sedemdesetletni Robert Wood Johnson IV. - Woody znan po orjaški »družinski« farmacevtski družbi Johnson & Johnson. V športnem svetu je znan kot lastnik moštva New York Jets (ameriški nogomet), ki ga je kupil leta 2001 za 635 milijonov dolarjev. V političnem svetu je znan kot eden vodilnih donatorjev republikanske stranke, ki je kljub prijateljevanju z Donaldom Trumpom v zadnji predsedniški kampanji sprva podprl Jeba Busha (kot je v preteklosti njegovega brata Georgea Busha mlajšega).
Imenovan že januarja
Trump ga je za veleposlanika v Britaniji imenoval že januarja, a očitno ni imel časa in volje, da bi se preselil v London. Vsekakor je najmanj nenavadno, da zamuja osem mesecev, posebno, ker se Britanija rada hvali s »posebnimi odnosi« z ZDA, katerih posebnost zadnja leta ni nič posebnega. Najmanj posebni so bili med predsednikovanjem Baracka Obame, ki je v Evropi dajal prednost EU, javno nastopal proti brexitu in dejal, da bo Britanija zadnja v vrsti pri sklepanju trgovinskih sporazumov z ZDA. Johson nima izkušenj z diplomacijo. Kot jih nima velika večina drugih Trumpovih prijateljev in znancev, ki jih je poslal v svet za veleposlanike. Imajo pa vsi veliko denarja in vpliva. Johnson, ki naj bi imel pod palcem 4,2 milijarde dolarjev, je večinski lastnik ameriške farmacevtske multinacionalke Johnson & Johnson, ki jo je leta 1886 ustanovil njegov prapradedek. To je 32. največja družba na svetu z letnim prometom več kot 70 milijard dolarjev.
Trumpov obisk pri kraljici
V Londonu ga čaka precej dela, pri katerem pa lahko računa na številne izkušene podrejene diplomate, saj je ameriško veleposlaništvo v Londonu eno izmed največjih na svetu. Najprej se bo gotovo najbolj trudil za to, da bi Trump vendarle prišel na tako imenovani državni obisk v Britanijo, na katerega uradno vabi kraljica, ker si gotovo želi doživeti kraljevski blišč in pomp, ki spremljata takšne obiske na najvišji ravni. Priti bi moral že junija, pa so obisk soglasno preložili za nedoločen čas zaradi napovedanih množičnih protestov, ki ne bi samo prizadeli njegov orjaški ego, ampak tudi spodkopali njegovo ključno zaveznico v Evropi od majskih ponesrečenih volitev, na katerih je izgubila večino, politično zelo šibko premierko Thereso May. Pred Trumpovim obiskom v britanski prestolnici bi prav gotovo moral zgladiti njegov odmevni spor z londonskim županom Sadiqom Khanom, s katerim sta si na Trumpovo »pobudo« v laseh že dobro leto. Khan je nedavno dejal, da nerad sodeluje v tem »dialogu«, pa tudi: »Nismo šolarji. On je predsednik ZDA, zato mi ni jasno, kaj ga tako moti v zvezi z mano?« Musliman Khan seveda dobro ve, kaj Trumpa moti v zvezi z njim.
Obnova posebnih odnosov?
Britanska vlada sodi, da ima milijarder Johnson pred poklicnimi diplomati veliko prednost, ker lahko Trumpu telefonira, kadar koli se mu to zdi potrebno. Navdušeno tudi razlagajo, da je Johnson, ko je prejšnji teden kot veleposlanik zaprisegel v Ovalni pisarni Bele hiše, pogledal proti doprsnemu kipu legendarnega britanskega medvojnega premierja Winstona Churchilla, ki ga je Obama odstranil iz Ovalne pisarne, in dejal: »To, da stojim tukaj v Ovalni pisarni pred kipom Winstona Churchilla, ki ga je naš predsednik (Trump) prinesel sem prvi dan, je največji privilegij mojega življenja!« Čeprav ni poklicni diplomat, je bila to vrhunska diplomatska poteza, ki Britancem zelo laska. Razlagajo jo kot novo znamenje, da si ZDA pod Trumpom želijo veliko tesnejših posebnih odnosov z Britanijo, kot si jih je želel in imel Obama. Trump je navdušen nad brexitom, ki ga je razglasil za nekaj čudovitega. Obljubil je tudi, da bo Britanija prva v vrsti pri sklepanju trgovinskih sporazumov z ZDA, in celo držal Mayevo za roke (res nerodno), ko je samo osem dni po njegovi zaprisegi pohitela na obisk v Washington.
