Od nekdanje kmetije na hribovitem območju med Mislinjsko in Mežiško dolino, ki ga obdajajo pobočja pohorskega hribovja, Uršlje gore in Pece, so ostali samo stoletna lipa, kašča in skedenj, postavljen na zidan in napol vkopan hlev. Zakonca, ki sta parcelo kupila, sta razmišljala, da bi dala objekt porušiti in na njegovem mestu zgraditi novo hišo, vendar so imeli arhitekti David Mišič, Sašo Žolek, Brigita Čas, Kaja Kotnik in Aleš Koprivšek iz Styria arhitekture drugačno zamisel.
Montažna novogradnja v starem okvirju
Konstrukcija značilnega slovenskega skednja s pozorno izdelanimi strukturnimi detajli, vezniki in hrastovimi žeblji je bila idealno izhodišče za postavitev nove hiše v njegovem »okvirju« na novih temeljih, katerih lega je bolje usklajena s pokrajino. Popolnoma neodvisna montažna novogradnja z lastno streho je tako postala vešče in popolnoma skrit arhitekturni vsadek, tako rekoč paviljon v skednju. Skozi popolnoma ohranjeno čipkasto strukturo starega skedenjskega oboda ponuja hiša na vse strani čudovit razgled na razgibano okoliško pokrajino.
Trajnostni vidik in energijska učinkovitost
Hiša Vrhe izkazuje izredno pomemben vidik okoljske etike - ponovno rabo lokalnega materiala z revitalizacijo obstoječe stavbe. Predstavlja celovit trajnostni pristop, ki temelji na skrbnem načrtovanju, uporabi tradicionalnih lokalnih materialov in virov, energijski učinkovitosti in smiselni zasnovi objekta glede na zahtevno naravno krajino. Hiša ima lastno vodno zajetje s čisto pitno vodo in peč na les, deževnica pa se zbira v zalogovniku. K celoviti zasnovi objekta je veliko pripomoglo tudi zavedanje naročnikov o vrednotah neokrnjenega tradicionalnega naravnega okolja.
Starinska zunanjost, sodobna notranjost
Medtem ko hiša s starim skedenjskim obodom od zunaj spoštuje zapuščino slovenske kmečke arhitekture, pa se znotraj ponaša s sodobnim bivalnim okoljem. Velike zunanje površine in skrbno izbrana notranja oprema ustvarjajo nadstandardne pogoje za bivanje. Podaljšani napušči in poglobljene terase ponujajo vmesne prostore, ki niso ne zunaj ne znotraj, in kjer se lahko stanovalci zadržujejo v različnih letnih časih in vremenu. Tlorisna zasnova sledi poti sonca: na vzhodu so spalnice, sonce popoldne sije skozi strešno lino in osvetljuje delovne prostore v odprti galeriji, dan pa se zaključi v dnevno-bivalnem prostoru, kjer se ponuja pogled na sonce, ki počasi tone za Pohorjem.
Vir: www.styria.si
