V obdobju pred gospodarsko krizo, torej pred letom 2008, so ministrstva, javne agencije, zavodi in občine za različna pravna menja in pripravo zakonodaje namenili bistveno več denarja. To je razvidno iz javno objavljenih podatkov aplikacije erar (gre za aplikacijo komisije za preprečevanje korupcije, ki je nadomestila nekdanjega supervizorja). Preverili smo, kako so v zadnjih letih poslovali naši največji pravni inštituti, ki so vrsto let pripravljali pravna mnenja za javno upravo in sodelovali pri kreiranju zakonov. Zanimalo nas je, koliko so v zadnjih letih pri poslovanju z državo zaslužili Inštitut za javno upravo pod vodstvom dr. Rajka Pirnata, Inštitut za primerjalno pravo, ki ga vodi dr. Lojze Ude (oba inštituta delujeta v okviru ljubljanske pravne fakultete), Inštitut za ustavno pravo pod vodstvom dr. Cirila Ribičiča in Inštitut za upravno pravo pod vodstvom dr. Gorazda Trpina in Mihe Trpina.
V obdobju od leta 2003 do letošnjega julija je po podatkih erarja z državo največ zaslužil Pirnatov Inštitut za javno upravo, in sicer več kot 7,7 milijona evrov. Polovico manj prihodkov je z državo ustvaril Inštitut za primerjalno pravo, ki je v omenjenem obdobju zaslužil okoli 3,7 milijona evrov. Dobrega pol milijona evrov je v tem obdobju zaslužil Trpinov Inštitut za upravno pravo, najmanj pa Ribičičev Inštitut za ustavno pravo. Ta je namreč od leta 2013 do konca julija letos zaslužil skromnih 124.726 evrov. Res pa je, da Inštitut za ustavno pravo deluje šele štiri leta, natančneje od junija leta 2013.
Kdaj so začeli padati prihodki
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi Rajko Pirnat, je po javno dostopnih podatkih v zadnjih dveh letih ustvarjal izgubo. Lanska je znašala 44.529 evrov, leto prej pa 34.914 evrov. Vendar so na omenjenem inštitutu samo lani z državo zaslužili že dobrih 170 tisočakov, od tega največ z infrastrukturnim ministrstvom. Spomnimo, da je Pirnat, sicer redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, lani poleti za omenjeno ministrstvo pripravil predlog zakona o drugem tiru in prejel slabih 24 tisočakov. Bistveno višji so tudi letošnji prihodki inštituta, saj so zaslužili že več kot 198.000 evrov, največ z okoljskim ministrstvom in direkcijo za ceste. Prihodki pri poslovanju z državo pa padajo od leta 2011. Največ je Pirnatov inštitut sicer zaslužil v obdobju Janševe vlade oziroma od leta 2005 do 2008. Leta 2006 so se denimo prihodki inštituta z državo povzpeli že na več kot milijon evrov.
Dobro gre tudi Udetovemu inštitutu
Inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti vodi nekdanji ustavni sodnik in zaslužni profesor Lojze Ude. Inštitut z uradno štirimi zaposlenimi je imel še leta 2015 okoli 5000 evrov dobička, lani pa že okoli 4800 evrov izgube. Največ so z državo zaslužili v letih 2004, 2006, 2008 in 2009, torej v obdobju vlade Janeza Janše in Boruta Pahorja, prihodki pa so jim začeli padati leta 2012, ko so z javno upravo zaslužili dobrih 109 tisočakov.
Inštitut za upravno pravo pod vodstvom izrednega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Gorazda Trpina se ukvarja s pravnimi projekti na področju zakonodaje, pripravili pa so številne zakone – o upravnem sporu, računskem sodišču in visokem šolstvu. Lani so ustvarili dobrih 9000 evrov dobička, največ pa so zaslužili leta 2006 v obdobju Janševe vlade. Padec prihodkov se je zgodil leta 2011, a se je rast okrepila že leta 2012. Inštitut za ustavno pravo pod vodstvom Cirila Ribičiča je v zadnjem času bolj znan zaradi priprave interventnega zakona za posojilojemalce v švicarskih frankih. Do zdaj so na inštitutu z državo zaslužili dobrih 124.726 evrov. »Ker smo mlad inštitut, tudi prihodki niso visoki,« je povedal Ribičič in pojasnil, da so letos največ delali za koprsko in ankaransko občino, med večjimi naročniki pa je še državni svet.
Vesel: Politika se zdaj ustvarja drugje
Tudi na računskem sodišču ugotavljajo, da v zadnjih letih padajo prihodki inštitutom, ki so vrsto let pripravljali zakonodajo za potrebe javne uprave. »Ta trend je navzoč že kar nekaj let. Državni sektor namreč namenja vse manj denarja za zunanje sodelavce in to delo zdaj opravljajo podjetja v državni lasti, svetovalne družbe, javna podjetja, koncesionarji in zbornice. Vsebinska priprava predpisov in zakonska regulativa se tako selita v omenjene družbe in tam se zdaj kreirajo vsebinske podpore politiki. To pa se dogaja zato, ker so ključni kadri v državni upravi premalo plačani,« pravi Tomaž Vesel, prvi mož računskega sodišča. Za komentar smo želeli vprašati tudi Rajka Pirnata, Lojzeta Udeta in Gorazda Trpina, vendar se na naše klice niso odzvali.
