Načrtovalci čim bolj uporabljajo naravne vire energije, kot sta sonce in veter, zato je temperatura v takih objektih stabilnejša, mikroklima (osvetlitev, vlažnost, hrup) pa prijetnejša. Zelo pomembni pa so tudi drugi dejavniki, kot so lega, senčenje, velikost in vrsta steklenih površin, pasivno prezračevanje, uporaba termične mase, toplotna izolacija …
Orientacija objekta in prostorov
S pravilno orientacijo hiše, velikostjo in umestitvijo oken ter termalno maso so prostori primerno osvetljeni z dnevno svetlobo in jih ogrevajo sončni žarki. Pravilno senčenje pa poskrbi, da jih toplota sonca ne pregreje. Cilj pasivnega dizajna je vzpostaviti ravnotežje med toplotnimi dobitki in osvetlitvijo na eni strani ter dejavniki, kot so hrup, zasebnost in zaščita pred vetrom na drugi. Prostori, obrnjeni proti jugu, so primerni za dnevne sobe. Imajo dobro dnevno svetlobo in sončno toploto skozi vse leto, poleti pa potrebujejo senčenje, da se ne pregrevajo. Vzhodno ležeči prostori imajo dobro jutranjo svetlobo in toplotne dobitke v jutranjem času. Poleti jih lahko vertikalno zasenčimo, da se ne pregrevajo. Primerni so za spalnice, kuhinje in shrambe. Prostori, ki gledajo na zahod, imajo popoldansko sonce, in prav tako v poletnem času zahtevajo vertikalno senčenje. V njih je primerno urediti spalnice in dnevne sobe. Severno usmerjeni prostori čez vse leto nimajo niti dovolj dnevne svetlobe niti toplotnih dobitkov. Primerni so za kopalnice, stranišča in stopnišča.
Okenske površine
Okna in zunanja vrata ponujajo najmanj toplotne izolacije od vseh elementov zunanjega ovoja stavbe ter pozimi prepuščajo toploto ven, poleti pa v notranjost. S pravilno orientacijo objekta ter okenskih odprtin lahko veliko bolj izkoristimo sončno energijo. Velikost in lega oken sta odvisni od več dejavnikov: potrebne količine dnevne svetlobe v prostoru, varovanja zasebnosti in razgleda, najpomembnejše pa so lokalni vremenski pogoji. V hladnejšem podnebju potrebujejo prostori za ogrevanje več sončnega sevanja, medtem ko je na območjih z milejšim podnebjem treba načrtovati manjša okna, ker se lahko tudi pozimi pregrevajo – seveda ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov. Če pa pozimi ni dovolj sončnih dni ali je hiša obrnjena tako, da prostori ne dobijo dovolj sončne svetlobe, ob tem pa so okenske površine velike, so toplotne izgube velike, prav tako tudi poraba energije. V objekt je treba vgraditi sodobna okna z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, ki preprečijo uhajanje toplote.
Senčenje
Senčenje je zelo pomemben dejavnik pasivnega dizajna, saj bi se hiše v poletnem času sicer pregrevale. Sončni žarki poleti in pozimi padajo na objekt pod različnim kotom. Sonce je pozimi nizko na nebu, zato sončni žarki padajo pod manjšim kotom, poleti pa je ravno nasprotno. Sprememba kota je najbolj izrazita na južni strani. Za zaščito pred premočnim soncem poznamo horizontalno in vertikalno senčenje. Horizontalnega večinoma uporabljamo za prostore, obrnjene proti jugu. Ker je poleti sonce visoko na nebu in žarki padajo pod velikim kotom, je nujna vodoravno postavljena prepreka, ki prepreči njihovo prodiranje skozi steklene površine ter segrevanje objekta, denimo strešni previs, ali senčila, kot so tende, žaluzije in rolete. Za vertikalno senčenje, predvsem vzhodnega in zahodnega dela, ko je sonce nizko na nebu, so najprimernejša listopadna drevesa (od spomladi do jeseni preprečujejo prodor sončnih žarkov, pozimi, ko so brez listja, pa jih prepuščajo). Drevesa lahko služijo tudi za senčenje južne strani stavbe, a morajo biti primerno oddaljena od njega in dovolj visoka, da to nalogo opravljajo učinkovito.
Toplotna masa
Sposobnost materiala, da absorbira in zadrži določeno količino toplote, se imenuje toplotna masa. Težki (gosti) materiali, kot so beton, polna opeka, kamen in voda, lahko vsrkajo veliko količino toplote – mnogo več od lažjih materialov, denimo lesa. Materiali z veliko toplotno maso pozimi čez dan zadržujejo toploto sončnih žarkov in jo izpuščajo ponoči, ko začne temperatura v prostorih padati. Soncu so običajno najbolj izpostavljeni zidovi in tla, zato naj bi bili temnejše barve, po možnosti hrapavi in ne zakriti. Poleti, ko se prostori lahko pregrejejo, pa ti materiali akumulirajo toploto iz prostorov, zaradi česar jih je treba manj ohlajati. Ko sonce zaide in zunanja temperatura pade, moramo v materialih zadržano toploto nekako odstraniti, da jo lahko naslednji dan spet absorbirajo. To najlažje dosežemo z naravnim ali mehaničnim prezračevanjem (klimatske naprave). V stavbah na območjih z blagim podnebjem, kjer je ohlajanje nujno, ogrevamo pa jih manj, naj bi bila toplotna masa minimalna. Poudariti velja še to, da morajo biti stavbe dobro izolirane, da čim bolj omejimo toplotne izgube.
Vir: www.ekoneimar.com
