Po vrtovih in parkih zdaj cvetijo še zadnje sončnice, rastline, ki so pomembne kot kmetijske in okrasne rastline. Samo med okrasnimi sončnicami jih je več kot sto vrst, od nizkih do večcvetnih, od enojnih do bujnih in polnih kot krizanteme. Prav tako so med okrasnimi sončnicami na voljo take s cvetovi različnih barv, pa tudi take, ki cvetijo postopoma, torej s cvetovi razveseljujejo nekaj tednov.
Toda vse bolj se tudi zavedamo, da so sončnice pomembne medonosne rastline. Prav na to želijo na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu Agra opozoriti slovenski čebelarji. V okviru projekta Kar sejemo, to žanjemo je Čebelarska zveza Slovenije v preteklosti spodbujala k sejanju medovite ajde. Pridelava ajde se je v zadnjih petih letih povečala za osemkrat in lani je bilo z ajdo zasejanih 4,4 hektarja kmetijskih površin v Sloveniji. Zdaj bi radi podobno spodbudili sejanje sončnic. Ne le da so poskrbeli, da so slovenskim vrtcem razdelili semena sončnic, na Agri bodo 27. avgusta ob 12.30 organizirali strokovno razpravo o gojenju sončnic. Kajti sončnice so hrana tako ljudem kot živalim, predvsem pticam in čebelam.
Sončnice, ki izvirajo iz Srednje Amerike, so pri nas začeli gojiti v 19. stoletju, a sprva le kot okras ob robovih njih in vrtov. Šele po drugi svetovni vojni so jih začeli vzgajati kot poljščino, predvsem za pridelovanje olja ter kot krmno rastlino. Toda od 1500 hektarov s sončnicami posejanih njiv jih je ob osamosvojitvi ostalo le še dobrih sto hektarov, leta 2000 pa le še 50 hektarov, Po navedbah agronomke Darje Kocjan Ačko v knjigi Sončna roža je k upadu pridelave sončnic pripomoglo tudi nepravilno kolobarjenje, ki je s seboj prineslo glivične bolezni in s tem manjši pridelek. Šele po letu 2000, ko so kmetje spet posvečali več pozornosti kolobarju, so se površine, posejane s sončnicami, ponovno malce povečale, tako da jih je zdaj okoli dvesto hektarov.
Na vrtu so lahko nizke sončnice
Čebelarji si prizadevajo, da bi bile sončnice bolj prisotne ne le na njivah, temveč tudi na vrtovih. Za vrtove je mogoče dobiti semena pritlikavih sort, recimo ms. mars, claret ali pastiche, saj sicer nekatere sorte sončnic zrastejo tudi do tri metre visoko. Take visoke in enocvetne sončnice so sorte abendsonne in aureola. Sejemo jih aprila, zadovoljne so tudi z revno zemljo, ki pa mora biti odcedna. Kot že ime pove, imajo rade sonce, zato so primerna rastišča na vrtu tudi ob južnih zidovih ali ograjah. Kot rečeno, sončnice na vrtu ne bodo le v okras, temveč bodo privabljale opraševalce. Cvetovi sončnic imajo namreč dve vrsti cvetov: cevaste v sredini in jezične na robu cveta. Slednji s svojo značilno živo rumeno barvo privabljajo čebele, čmrlje, metulje in druge opraševalce, ki so nato redni gosti vrta. Sončnica med cvetenjem proizvede največ nektarja med 10. in 14. uro. Zato so skoraj nujen dodatek slehernega vrta.
Na vrtu je malo verjetnosti, da bi lahko vzgojili dovolj sončnic, da bi iztisnili hladno stiskano sončnično olje, ki je izjemno bogato z vitaminom E. Zato je najbolje, da sončnične cvetove prepustimo pticam, ki jih bodo zobale že med cvetenjem. Če ne, jih lahko porežemo, po več skupaj nataknemo na palice in posušimo ter jih pticam ponudimo pozimi.
