V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so te dni zelo slabe volje. Ravno na višku suhega poletja, ko rastline ne bi preživele niti nekaj dni brez vode, so namreč dobili negativno odločbo inšpektorice za okolje in prostor, ki jim prepoveduje rabo vode za vrtnarstvo – tako na Ižanski cesti, kjer je njihov sedež, kot na Večni poti in v Krajinskem parku Tivoli. Direktor dr. Jože Bavcon, ki v vrtu dela že skoraj dve desetletji, je ogorčen. »Tudi rastline imajo pravico do vode, ne le živali in človek, saj so živa bitja,« je šokiran, čeprav naj bi prepoved iz odločbe začela veljati šele po 31. decembru 2018.
Inšpektorica je po uradni dolžnosti vrt obiskala februarja in se takrat vpičila v to, da oddelek za biologijo biotehniške fakultete, h kateremu formalno sodi botanični vrt, nima vodnega dovoljenja za zalivanje in namakanje rastlin. Delno uporabljajo deževnico, delno pa vodo iz javnega vodovoda in naenkrat je to postala težava. Po sedmih mesecih so dobili šokantno odločbo, v kateri med drugim piše, da inšpektorica upošteva, da bodo za oddajo vloge na direkcijo za vode in pridobivanje soglasja potrebovali kar nekaj časa in je zato postavila razumen rok za odpravo nepravilnosti. Če pa ne bodo v tem času pridobili vodnega soglasja oziroma dovoljenja za posebno rabo vode, bodo ostali brez vode.
Botanični vrt ali vrt domovinske flore, ki je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem, je od leta 2008 sicer zavarovan kot spomenik državnega pomena. Kot je opozoril dr. Bavcon, od univerze oziroma od države dobijo le tretjino sredstev za svojo dejavnost, ostalo morajo po najboljših močeh pridobiti na trgu. Glede na to, da državna sredstva predstavljajo najmanjši del v proračunu in da jim ministrstvo za okolje in prostor ne nameni niti centa, vidijo odločbo kot posmeh. Dobili so že več nagrad v svetu, povezujejo se z mednarodno strokovno javnostjo in pridno skrbijo, da Slovenija izpolnjuje državno obvezo, da shranjuje domačo floro v semenski banki. Dva hektarja velik vrt, v katerem raste več kot 4500 domačih in tujih rastlinskih vrst, tako nikakor ni le park, ampak ima tudi pomemben znanstveni in izobraževalni pomen. dv