»Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov. Pri tem izrecno poudarjamo, da zadnja medijsko odmevna odločitev nikakor ne pomeni uvajanja nove prakse posredovanja kazenskih ovadb,« se je po posredovanju kazenskih ovadb ljubljanskega župana Zorana Jankovića na neobičajen primer odzval tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Z vrhovnega državnega tožilstva nam sicer še vedno niso sporočili, kolikokrat do zdaj so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prosilcem posredovali ovadbo (torej ugotovitve tajne policijske preiskave) v še aktualnem predkazenskem ali kazenskem postopku.
Kolegico vzel v bran
Vodja tožilstva je danes (med vrsticami) tudi vzel v bran specializirano državno tožilko Blanko Žgajnar, ki se ukvarja s pregonom ljubljanskega župana in ki je tudi prikimala posredovanju ovadb javnosti: »O zahtevah za dostop do informacij javnega značaja na državnem tožilstvu odločajo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja. Državni tožilci podajo zgolj mnenje, kadar so zaprošeni,« je povedal Šketa in napovedal restriktivnost v tistih primerih posredovanja tožilskih informacij javnosti, ko gre za predkazenske ali kazenske postopke v zadevah, ki niso odprte za javnost.
Ob tem je smiselno pojasniti, da predkazenski postopki tako ali tako potekajo proč od oči javnosti, enako pa je tudi s kazenskimi postopki, ko so še v sodni preiskavi (pred preiskovalnim sodnikom). Ko je vložena obtožnica ali obtožni predlog in se kazenski postopek preseli na glavno obravnavo, pa kazenski postopki postanejo javni, razen v primerih, ki jih določa zakon o kazenskem postopku. Ta določa primere, ko je treba javnost izključiti zaradi »varovanja tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti«. V praksi so za javnost v celoti zaprta sojenja mladoletnikom in sojenja zaradi spolnih deliktov, tudi sicer pa se sodniki lahko odločijo, da za javnost zaprejo sporne dele sojenja.
Nadzor in nova hierarhija
Na vrhovnem državnem tožilstvu nameravajo preveriti dosedanjo prakso pri obravnavi zahtev za dostop do različnih dokumentov iz tožilskih spisov. Hkrati napovedujejo tudi »potrebne dodatne ukrepe«, med katerimi je tudi oblikovanje smernic za pomoč pri vodenju tovrstnih postopkov, in nadzor državnotožilske uprave. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil nadzor usmerjen predvsem v delo višjega pravosodnega svetnika Aleksandra Lenarda, ki je na vrhovnem državnem tožilstvu pristojen za posredovanje informacij javnega značaja.
Marsikaj se bo v prihodnje očitno spremenilo tudi v hierarhiji odločanja v podobnih primerih: »Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo v teh zadevah dokončno odločali nosilci višjih funkcij. Pooblastilo za odločanje, torej za sprejetje dokončne odločitve v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, bomo ločili od pooblastila za vodenje postopkov. S prenosom pooblastila za odločanje na manjše število oseb in višjo raven bo zagotovljena enotna praksa ter s tem tudi enotna uporaba zakona na tožilstvu.«
