Petkov padec večjega divjega kostanja na nič hudega sluteče goste bližnjega gostinskega lokala na Bregu se po spletu okoliščin na srečo ni končal tragično. Pri padcu drevesa sta bila poškodovana »le« dva gosta, in sicer Neža M. in njen partner. Slednji je bil lažje poškodovan, Neža pa jo je skupila huje, saj ji je veja zlomila roko, zaradi česar je v soboto že prestala operacijo.
»Tudi če je videti zeleno, ni nujno, da je zdravo«
Zakaj se je kostanj, ki je stal na javni površini, zrušil na promenado in gostinski vrt, za zdaj ostaja neznanka. Na ljubljanski mestni občini in v javnem podjetju Snaga, ki skrbi za občinsko drevje, so dejali, bodo vzroke pristojni v Snagi preučili skupaj s strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete. »Pričakujemo, da bo vzrok znan v začetku naslednjega tedna, o ugotovitvah pa bomo obvestili javnost,« so obljubili in dodali: »Predvidoma po končani analizi padlega drevesa bomo izdelali načrt za analizo dreves na Bregu.« »Če se bo izkazalo, da je kakšno drevo nevarno za okolico, bomo temu primerno tudi ukrepali, torej ga bomo odstranili,« so zagotovili v Snagi.
V javnem podjetju, ki po podatkih občine skrbi za 56.500 ljubljanskih dreves, so povedali, da za mestno drevje in parkovne gozdove skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist, v veliko pomoč pa jim je tudi digitalni kataster mestnih dreves. Njihovo stanje spremljajo vsako leto. Po zagotovilih Snage njihovi strokovnjaki vsako drevo »enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj. Če ugotovimo, da se drevesa z arborističnimi posegi ne da več vzdrževati, oziroma ugotovimo, da je drevo bolno ali nevarno za okolico, pa predlagamo posek«.
»Kaj je bil razlog za padec drevesa na Bregu, v tem trenutku ne morem povedati. To bodo pokazale natančne analize, rezultate pa bo sporočila občina,« je povedala vodja oddelka za arboristiko v družbi Tisa Lena Marion. V javnosti so se sicer pojavila ugibanja, ali je na padel divji kostanj negativno vplivala ureditev promenade na Bregu in ureditev bližnjega nabrežja Ljubljanice, češ da so bile pri tem poškodovane korenine. »Korenine so tiste, ki drevo stabilizirajo in omogočijo, da dobi vodo in hranila. Treba je poškodovati veliko korenin, da drevo pade takoj, hkrati pa lahko zelo majhne poškodbe povzročijo, da v drevo vstopijo glive, ki razkrajajo les. Delovanje gliv, torej razkrajanje lesa korenin, je večinoma glavni vzrok za porušitev navidezno zdravih dreves. Na splošno lahko ocenim, da se je s tem drevesom že v preteklosti nekaj moralo dogajati, ker koreninski sistem v celoti v tako kratkem času (od obnove Brega do danes), težko propade v celoti,« je ocenila Marionova.
Po mnenju strokovnjakinje iz Tise, je takšna stara drevesa treba redno spremljati in zanje skrbeti, jih ščititi pred poškodbami, ker nam ravno takšna drevesa tudi največ ponujajo. »A vsako drevo ima svojo življenjsko dobo. Tudi če je na zunaj zeleno in videti lepo, to še ne pomeni, da je drevo tudi stabilno in zdravo, kot tudi na videz bolno drevo ni nujno nestabilno in nevarno,« je opozorila Marionova.
Poškodovani želijo čimprejšnje okrevanje
Od vzroka za padec drevesa je odvisna tudi morebitna odškodninska odgovornost občine, ki je lastnica drevesa. Kot nam je povedal odvetnik Marko Bobič iz Odvetniške pisarne Bobič, ki se ukvarja z odškodninami, je to ključno vprašanje. »Konkretnega primera sicer ne poznam, načeloma pa je pomembno, v kakšnem stanju je bilo drevo pred to nezgodo. Če je bilo jasno, da bi ga bilo treba obrezati ali odstraniti, potem je lastnik lahko odgovoren, ker ni poskrbel z dolžno skrbnostjo, da odstrani nevarnost. Lastnik mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da poskrbi za varnost,« je dejal Bobič. »Če pa je prišlo do višje sile, da torej tega nihče ne bi mogel predvideti, potem lastnik ne nosi odgovornosti. Pri višji sili govorimo recimo o zelo močnem vetru ali o kakšnih drugih nenavadnih okoliščinah, ki jih ni bilo mogoče predvideti,« je še pojasnil odvetnik, ki pravi, da do razjasnitve, kaj je botrovalo nenadnemu padcu drevesa, ni mogoče govoriti, ali je lastnik drevesa dejansko odškodninsko odgovoren.
Na občini so dejali, da bodo podprli odškodninski zahtevek, če ga bosta poškodovana vložila. »Če morebitni oškodovanci menijo, da je ljubljanska mestna občina odgovorna za nastalo škodo, se lahko obrnejo neposredno na nas, kjer lahko prejmejo dodatne informacije v zvezi z uveljavljanjem zavarovalnega zahtevka, vključno z obrazcem za uveljavljanje odškodninskega zahtevka,« so dejali na občinskem oddelku za finance in računovodstvo. Pojasnili so, da ima občina sklenjeno zavarovanje odgovornosti pri Zavarovalnici Sava. Oškodovanci tako lahko odškodninski zahtevek pošljejo neposredno zavarovalnici ali pa na občino, kjer bodo zahtevek odstopili v reševanje zavarovalnici. »V skladu z določili sklenjenega zavarovanja odgovornosti namreč občina odškodninskega zahtevka ne sme niti pripoznati niti zavrniti, temveč ga mora odstopiti v obravnavo zavarovalnici,« so razmerja z zavarovalnico obrazložili na občinskem oddelku.
Poškodovana Neža je v nedeljo sicer povedala, da ji nihče od odgovornih do takrat še ni ponudil opravičila. Na občini pa so dejali, da je bil v petek na kraju dogodka kar župan Zoran Janković, »ki je poškodovano pospremil do reševalnega vozila«. Ob tem so zagotovili, da obema želijo hitro okrevanje.
