Neža M. se je opravičila, da bo morda odgovarjala malce zmedeno, saj njena glava še ni povsem bistra. V soboto zjutraj so ji namreč operirali zlomljeno roko in ji vstavili ploščice, splošna narkoza pa pusti posledice. Danes je vse prihajalo za njo. Ne le boleč križ, pa vezi na rami, pravzaprav jo boli vse telo, je dejala. »Po prvotnem šoku pa me vse bolj preganja misel, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi sedela le nekaj deset centimetrov bolj levo in bi naju namesto veje zadelo deblo.«
Prav natančno se sicer vsega ne spominja več, a ve, da se je vse zgodilo hitro, v nekaj sekundah. V trenutku, ko ji je skozi glavo šinila misel, da mora zbežati, je drevo že padlo. »S partnerjem sva šla na petkovo pijačo, ravno dobro sva se usedla in naročila. Potem sem dojela, da drevo pada, uspelo mi je še opozoriti partnerja in dvigniti roke,« se spominja Neža in doda, da ji je to najbrž rešilo glavo. Veja je namreč z vso težo zadela roko, kaj bi bilo z glavo, če veje ne bi ustavila roka, raje ne razmišlja. Njen partner jo je odnesel nekaj bolje, ima odrgnine, bolela ga je glava. Oba so takoj po nesreči z rešilcem odpeljali na urgenco.
Na kraj dogodka je v petek najprej prišlo devet ljubljanskih poklicnih gasilcev z dvema voziloma. »Omejili smo pristop, zaprli kar vso ulico in dobro pregledali, če ni še kdo pod padlim drevesom. Na pomoč sem poklical še javno razsvetljavo, da so odstranili kabel. Nato pa smo se lotili drevesa, poklicali še en tovornjak, ker je šlo za zares velik kostanj, tako da nas je bilo na koncu enajst,« je pojasnil vodja intervencije Milan Potočnik.
Kot vse kaže, je drevo zgnilo čisto pri tleh. »Bil je lep, jasen večer, niti sapice vetra. Samo padel je. Na tleh pri ploščicah je videti, kot da bi ga kdo odžagal, verjetno je bil na tem delu že popolnoma gnil,« je ocenil Potočnik.
Gasilci so največji del debla shranili in ga imajo spravljenega v njihovih prostorih, češ da jih je tako prosil župan Zoran Janković. »Takih dreves je tam še nekaj. Občina bo morala ugotoviti, kaj je bilo pri tem narobe, da se ne bi zgodila še kakšna podobna nesreča,« je še dejal gasilec Milan Potočnik.
Drevesa je treba pregledati
Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta, pravi, da imajo drevesa »spomin«, da se jim stres nalaga. Za konkretni primer sicer lahko le ugiba, kaj se je zgodilo, saj podrtega drevesa ni videl, a pravi, da so stara drevesa pogosto problematična. Drevesa v mestu so namreč v drugačni kondiciji kot tista v naravi. S tem, ko jih obdamo z asfaltom ali betonom, korenine dobijo manj vode, pri gradbenih delih se na drevesa pogosto ne pazi dovolj, se jim poškoduje korenine. Dodaten stres pa jim povzroča tudi suša, zaradi katere se suši listje, in ko je suho listje, tudi korenine ne delajo več, kot je treba, pojasnjuje Bavcon.
»Kostanji so poleg tega še posebno podvrženi boleznim in so precej lomljivi. Ne gre pa izključiti tudi možnosti, da so bili na delu glodavci,« pravi Bavcon. Vsekakor pa je nemogoče, da bi se to zgodilo naenkrat, meni strokovnjak in pravi, da se drevo na poškodbe pogosto odzove šele čez leto ali dve.
»Zagotovo bi bilo pametno, če bi vsaj najstarejša drevesa v mestu preverili. Če na drevo potrkate, lahko slišite, v kakšni kondiciji je, strokovnjak to zagotovo prepozna,« priporoča Bavcon. Res pa je, da se bodo tudi Ljubljančani morali na podiranje starih dreves odzivati nekoliko drugače, pravi Bavcon, saj je ta, ko postanejo prestara in s tem nevarna, preprosto treba podreti. Javnost pa je na vsako padlo drevo v mestu še posebno občutljiva.
Neža, ki pravi, da se do zdaj z opravičilom za to, kar se je zgodilo, ni oglasil še nihče od odgovornih, upa, da se bodo ob njuni nesreči ti vsaj zdramili in natančno pregledali vsa drevesa, ki bi lahko bila nevarna. Sama bo odslej vsako leto praznovala dva rojstna dneva, obljublja, na dan, ko se je rodila, in 18. avgusta, na dan, ko ji je v nesreči vendarle botroval kanček sreče.
