Baročna lajna je strunsko glasbilo, na katero se igra z lokom, podobno kot na violino. Ima kolo, ki je prevlečeno s kolofonijo in igra po strunah podobno kot violinski lok, ter ima klaviaturo; tipke so majhne lesene tangente, ki se med igranjem dotikajo melodičnih strun, kot nekakšni podaljški prstov tistega, ki igra. Poleg melodičnih strun, katerih število variira, ima baročna lajna bordunske strune, vsaka izmed njih pa ustvarja konstanten zvok, podobno kot pri dudah, pa tudi posebno, višje zvenečo bordunsko struno, imenovano trobenta.
Je treba biti bolj violinist, čelist ali preprosto – specializirani lajnar?Jasno je treba povedati, da baročna lajna dejansko nima ničesar skupnega z običajno lajno, razen tega, da imata oba inštrumenta ročico. Lajna je povsem mehansko glasbilo tako kot glasbena skrinjica. Igranje na baročno lajno je najbolj podobno igranju na violino in na glasbila s klaviaturo. V 18. stoletju so bili številni glasbeniki, ki so igrali na baročno lajno, tudi čembalisti.
Na radovljiški festival prihajate z Ensemble Danguy ter s francoskim baročnim repertoarjem. Podoben program, sonate in kantate 18. stoletja, ste nedavno posneli za prvo ploščo skupine z naslovom La belle vielleuse. Lepa lajnarica. Kaj je značilno za ta repertoar?Baročna lajna je doživela preporod in nato vrhunec v 18. stoletju v Franciji. Sprva zato, ker je aristokratske ljubiteljske glasbenike zanimalo igranje glasbil v pastoralne namene; aristokracija je rada posnemala preprost podeželski slog življenja, ampak tako, kot si ga je zamišljala sama. V modo so prišla ljudska glasbila. In ker je bilo zanimanja čedalje več, so goslarji začeli izdelovati bolj izpopolnjena glasbila. Oblikovala se je generacija profesionalnih virtuoznih glasbenikov, repertoar zanje pa je bil komoren, tako da so se lahko priključili tudi drugi instrumentalisti. Drugače je bilo s preprostejšo plesno glasbo, ki je nastajala za ljubiteljski trg. Na koncertu boste slišali vsega po malem.
Nedavno ste posneli tudi svoje transkripcije Bachove glasbe za solistični violončelo in violino. Bach je vodilni skladatelj baročnega repertoarja, kako ga doživljate v kontekstu sodobnega časa?Bachova glasba me je vse življenje spremljala v vseh oblikah. Odrasla sem v družini klasičnih glasbenikov, starši so igrali v sodobnih orkestrskih sestavih, in Bach je v naši hiši veljal za temelj glasbenega življenja. Kot otrok sem poslušala različne instrumentalne in vokalne izvedbe njegove glasbe, prirejene tudi za druge glasbene zvrsti, recimo jazz. Moj oče je 50 let v orkestru igral tubo in vedno je za vajo na tubo igral njegove suite za čelo. Bachova glasba je zame neke vrste univerzalni glasbeni jezik.
Baročna lajna se ne igra le pri obujanju historične glasbe, Stevie Wishart jo igra v sodobni glasbi, v jazz pa jo vključuje Germán Díaz, ki je bil leta 2009 tudi na radovljiškem festivalu. Ni veliko glasbenikov, ki igrate na to glasbilo, pa vendarle, se poznate med seboj?Kot pravite, ni veliko profesionalnih glasbenikov, ki bi igrali baročno lajno, zato se večinoma poznamo. Pred nekaj leti sem spoznala Stevie Wishart, Germán Díaz pa je moj zelo drag prijatelj. Vsekakor je svet majhen.
Izvirate iz Kanade, ustalili pa ste se v Baslu. Je razlog v tem, da Švica diha s »staro« glasbo?Seveda, absolutno! Šla sem študirat v Basel zgolj za leto dni, to je bilo pred trinajstimi leti, in še vedno sem tam. V Švici živi toliko fantastičnih glasbenikov, resnično darilo je, da je vse naokrog prisotna zgodovinska izvajalska praksa.
Poleg Ensemble Danguy imate še Ensemble La Rota.Ensemble Danguy je osredotočen na različne zgodovinske repertoarje za baročno lajno, z uporabo ustreznega instrumentarija, Ensemble La Rota pa se posveča izključno srednjeveški in renesančni glasbi. Najprej smo bili štirje glasbeniki, sedež smo imeli v Montrealu, zdaj smo razpršeni med Evropo in Kanado, ampak to je že druga zgodba.
Se že pripravljate na kakšen nov, zanimiv projekt?No, projekt, ki me še vedno zaposluje, je omenjena zgoščenka z Bachovo glasbo, ki jo končujemo in bi morala iziti jeseni. Ves čas sestavljam tudi nov solistični repertoar. Imam tudi nove projekte z novimi skupinami, ki jih zanima moje glasbilo. Še nekaj zanimivih programov bomo pripravili, predvsem srednjeveške glasbe, vendar o njih še ne morem govoriti.
Nocoj na radovljiškem festivalu ne bomo slišali vaših interpretacij Bacha. Bo to morda priložnost za še en obisk v bližnji prihodnosti?Upam!
