Tudi miren ni bil, moj gospod, kakor so mirni ljudje, ki gredo malo zaplavat. In na drugi rami je, sem malo zatem opazila, nosil še dve brisači. Kam gre človek po mraku s tremi brisačami, sem se vprašala in prestrašena pomislila, da je morda to moje zadnje potovanje, da je prišel dan, ko bom končala v velikem zabojniku z zavrženimi oblekami.

Ko bi le. Kamorkoli bi me tistega jutra odnesel, bi mi bilo bolje. To zdaj vem. Gospod je namreč tri brisače odnesel na plažo in nas položil eno zraven druge na mrzla, še rosna tla. Nato je odšel, ne, zbežal je, nas pa pustil sa

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.