Konec sodnih počitnic je prinesel hladen tuš za Univerzo v Ljubljani (UL). Ljubljansko okrožno sodišče je razsodilo, da mora v proračun vrniti vse nezakonito izplačane dodatke za stalno pripravljenost, ki so si jih na devetih fakultetah UL izplačali od leta 2012 do vključno leta 2015. Prejemniki teh dodatkov so jih, kot je znano, svojim fakultetam vrnili, a le za deset mesecev, kar je v skladu z določili zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Kot nam je povedal zagovornik ljubljanske univerze Dino Bauk iz odvetniške družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk, argumentov sodišča za odločitev ne poznajo, saj sodba ne vsebuje obrazložitve, temveč le povzetek tožbenih navedb in odgovora na tožbo. Obrazložitev mora sodišče – zaradi narave postopka – spisati le v primeru pritožbe na višje sodišče. Za pritožbo imajo v odvetniški pisarni še slab teden časa.

Med deveterico fakultet ni filozofske fakultete, čeprav sta samo nekdanja dekana Andrej Černe in Valentin Bucik v obliki dodatkov za stalno pripravljenost prejela skupno kar 41.000 evrov. Fakultete naj bi po neuradnih informacijah za dodatke v celoti izplačale več kot milijon evrov, toda na ministrstvu za izobraževanje so ob vložitvi tožbe lani spomladi pojasnili, da zahtevajo vračilo le tistih proračunskih sredstev, ki jih je univerza izplačala iz sredstev, dodeljenih po pogodbi z ministrstvom. Tožbeni zahtevek torej ne vključuje sredstev, ki so jih na univerzi prejeli iz drugih, na primer tržnih virov. Prav iz teh virov pa naj bi dodatke izplačevali na filozofski fakulteti.

Univerza bi plačala toliko, kolikor so zaposleni vrnili

Zagovornik Bauk vztraja pri tem, da je zahtevek države neizvršljiv, saj da so fakultete zahtevale od prejemnikov vračilo le za deset mesecev, država pa zdaj zahteva vračilo za štiri leta. Meni tudi, da tožba ne zdrži logične presoje. »Če bi univerza za dodatke uporabljala sredstva za študijsko dejavnost, kot trdijo na ministrstvu, bi jih zmanjkalo za druge obveznosti, a tega univerzi nihče ne očita.« Na vprašanje, zakaj so potem na omenjenih devetih fakultetah dodatke zapisali prav pod postavko študijska dejavnost, Bauk odgovarja, da je ključno to, da na univerzi vedo, da teh sredstev niso vzeli iz te postavke. Prav zato so sodišču predlagali, da zasliši priče (dekane), ki bi to lahko izpovedali, a sodišče temu predlogu ni sledilo. Univerza je (bila) pripravljena državi poravnati znesek, ki so ga zaposleni vrnili matičnim fakultetam, a pravobranilstvo na to ni pristalo.

»Ta primer zastavlja veliko pravnih vprašanj. Sodišče bi moralo po našem mnenju bolj natančno določiti mejo med različnimi pravnimi posledicami določene ugotovljene nepravilnosti. Če so morali zaposleni dodatke vračati, to ne pomeni nujno, da jih mora tudi univerza ali da so bila storjena kakšna kazniva dejanja. Lahko je šlo le za nepravilnost. S temi odtenki se sodišče ni dovolj ukvarjalo, najbrž tudi zaradi pritiska ogorčene javnosti,« je dodal Dino Bauk.