Josep Maria Bartomeu postaja najmanj priljubljen predsednik športnega giganta FC Barcelona vseh časov. Katalonec ima vse močnejšo opozicijo, zato je nekdanji kandidat za predsednika kluba in poslovnež Agusti Benedito že napovedal glasovanje o njegovi nezaupnici.

Razpad Cruyffove filozofije

Josep Maria Bartomeu se je na čelo Barcelone povzpel januarja 2014 kot vršilec dolžnosti predsednika. Nasledil je Sandra Rosella, ki ga je odnesel finančni škandal ob prestopu brazilskega zvezdnika Neymarja. Na rednih volitvah julija 2015 je Bartomeu zanesljivo premagal glavnega konkurenta Joana Laporto, saj je izkoristil evforijo po osvojenem trojčku lovorik, ko je bila Barcelona še zadnjič na nogometnem vrhu. Suvereno je osvojila tako špansko prvenstvo kot kraljevi pokal, v finalu lige prvakov pa je s 3:1 za peti evropski naslov kluba ugnala Juventus.

Po dveh letih se je razpoloženje med navijači blaugrane bistveno spremenilo, saj se Barcelona pod vodstvom Bartomeuja odmika od tradicionalnih klubskih vrednot. Še nedolgo tega najboljše moštvo na svetu je zaradi slabega kadrovanja postalo upehano, katalonska igra sloni le še na čarovnijah Lionela Messija, nekdaj močno opevana akademija La Masia izgublja sijaj, rezervno moštvo ni več konkurenčno, vse več je očitkov o nepreglednem poslovanju najvišjih klubskih funkcionarjev. Josep Maria Bartomeu je v dveh letih po izvolitvi prekinil zmagovito ero Barcelone in največjemu tekmecu Realu iz Madrida odprl vrata v šampionsko obdobje. Moderna Barcelona z močnim katalonskim pečatom, kot jo je v prejšnjem stoletju zasnoval Johan Cruyff, je razpadla.

Bartomeu in trk interesov

Kadrovske zmote se po številnih zgrešenih nakupih (Alex Song, Arda Turan, Andre Gomes, Paco Alcacer…) nadaljujejo. Bartomeu je za 40 milijonov evrov iz Kitajske pripeljal odsluženega Brazilca Paulinha, zato v postavi prvega moštva ni več prostora za doma vzgojena Sergija Roberta in Sergija Samperja. Menda sta pred vrati Barcelone naposled Philippe Coutinho (Liverpool) in Ousmane Dembele (Borussia Dortmund), vendar bi klub za njun prihod porabil celoten zaslužek od rekordne prodaje Neymarja, za katerega je PSG v nasprotju s finančno poštenostjo odštel vrtoglavih 222 milijonov evrov.

Zadnji prestop Paulinha je dvignil prah tudi zaradi neposrednih povezav Bartomeuja z Brazilčevim nekdanjim klubom Guangdžujem. Bartomeu namreč ni le predsednik Barcelone, ampak tudi izvršni direktor inovativnega inženirskega podjetja Adelte, ki bo na Južnokitajskem morju za petičneže po vzoru Dubaja zgradilo luksuzni umetni otok cvetja. Projekt vodi skupina Evergrande, ki je prav tako lastnica kitajskega nogometnega kluba Guangdžu, od koder se je v Barcelono preselil Paulinho, kar je sprožilo val obtožb o navzkrižju interesov prvega moža kluba.

Bartomeu ima medtem vse več nasprotnikov tudi znotraj moštva. Gerard Pique je prejšnji teden javno povedal, da je za Neymarjev odhod izvedel že na Messijevi poroki, Sergio Busquets pa je po porazu proti Realu na uvodni tekmi španskega superpokala (1:3) pozval vodstvo, naj pripelje okrepitve. Nedeljski »el clasico« privržencev Barcelone ni vznejevoljil le zaradi poraza, pač pa tudi zaradi številnih navijačev Reala na tribunah stadiona Camp Nou. Toliko belih majic v Barceloni še ni bilo, Bartomeu pa je v želji po čim večjem zaslužku dal vse vstopnice v prosto prodajo. V Madridu so zakupili skoraj polovico stadiona Barcelone, kar je še pospešilo težnje po odstopu predsednika. Ključnik #BartomeuDimiteYa (Bartomeu, odstopi takoj) na twitterju podira rekorde po vsem svetu, vendar do zamenjave na predsedniškem položaju je še daleč. Bartomeujev protikandidat na volitvah 2015 Agusti Benedito mora septembra v dveh tednih najprej zbrati 16.500 overjenih podpisov članov kluba, da bi sploh razpisali izredne volitve.