Od 48 kopalnih voda na slovenskih morjih, rekah in jezerih, kjer država izvaja redni monitoring oziroma vzorčenje in analize vode, jih je dvanajst na območju Dolenjske in Bele krajine. Med njimi sta samo dve na reki Krki, čeprav je dolenjska lepotica, ki edina v Sloveniji tvori znamenite lehnjakove pragove, precej obljudena s kopalci bolj ali manj po celotnem toku. Tako občine že dolga leta same naročajo analize vode v Krki na območjih, kjer se običajno zadržuje največ kopalcev.
Agencija RS za okolje (ARSO) je med kopalne vode na Krki že pred leti uvrstila 330 metrov dolgo območje Loka pod žužemberškim gradom ter dobrih 600 metrov kopalnega območja v občini Straža, kjer se največ kopalcev običajno zadržuje ob jezu pri mostu. Na celinskih vodah Agencija RS za okolje oziroma Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano opravlja analize vode vsakih štirinajst dni v kopalni sezoni med 15. junijem in 31. avgustom. Pri vseh petih doslej opravljenih letošnjih vzorčenjih se je izkazalo, da Krka na obeh kopalnih območjih ustreza predpisanim standardom in je primerna za kopanje.
Analize reke Krke plačujejo občine
Po naročilu občin pa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano letos odvzel trideset vzorcev vod na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, od tega kar 22 iz reke Krke. Dušan Harlander iz novomeškega oddelka omenjenega laboratorija pojasnjuje, da so vse metode in analize opravili enako kot pri državnem monitoringu, torej terenske (temperatura, pH, vonj) mikrobiološke (fekalne bakterije) in kemijske analize vode. Rezultati kažejo, da so reke povsod, kjer so vzorčili, primerne za kopanje. »Vode iz vseh rek so bile na vseh odvzemnih mestih brez vonja, bistre in prosojne do dna, brez neobičajnih posebnosti. Izjema je reka Krka, ki je postajala nizvodno vse bolj rjava zaradi cvetenja kremenastih alg.« To je naravni pojav, za katerega sicer še ni natančno znano, zakaj nastane, pravi Harlander, ni pa to vzrok, da voda ne bi bila primerna za kopanje.
»Smo pa letos po naključju ugotovili, da je voda nekoliko slabše kakovosti takoj po nevihtah, četudi je videti čisto v redu,« dodaja Harlander. Tako so bili zlasti mikrobiološki rezultati vzorčenja konec junija, ki so ga opravili le dva dni po nevihti, pri novomeški Loki in v Mačkovcu nekoliko slabši. Zato so na svoje stroške, kot pravi Harlander, čez tri tedne povsod ponovili vzorčenje. Izkazalo se je, da je voda ponovno brez posebnosti. Kljub primernosti za kopanje pa pri nacionalnem laboratoriju opozarjajo, da voda iz rek ni primerna za pitje ali pripravo hrane, kopalci naj se izogibajo požiranju vode, po kopanju pa priporočajo prhanje.
Vzorčenje bi lahko razširili tudi na Savo
Občine običajno naročijo vzorčenje vode enkrat na leto. Za en odvzeti vzorec in analizo odštejejo dobrih sto evrov, pojasnjuje Harlander. »Ta vzorčenja so neke vrste dopolnilo državnemu monitoringu, zato smo občinam zelo hvaležni, saj gre v resnici za njihovo dobro voljo. K temu jih ne zavezuje nobena zakonodaja.« Bi bilo pa po Harlanderjevem mnenju smiselno seznam državnega monitoringa na Krki razširiti vsaj še na kopališče pri kampu na Otočcu ter območje Velikih Malenc v brežiški občini, analize v Posavju pa morda opravljati tudi na reki Savi, ki je »z vsemi posegi v prostor verjetno postala primerna za kopanje«.
Priljubljena kopališča na Krki se raztezajo od Soteske, novomeških Broda, Loke in Mačkovca do kopališča na Otočcu. Primernost Krke za kopanje vsako leto preverjajo tudi na območju Dobrave pri Škocjanu, Kostanjevice, Karlč in Podbočja, na brežiškem pa je najbolj priljubljeno kopališče v Velikih Malencah oziroma pri Športnorekreacijskem centru Grič. Primerni za kopanje so poleg Kolpe in Krke tudi reka Mirna (občina Mirna) in Temenica (občina Trebnje), pa tudi gramozna jama Boršt v brežiški občini.
