Pripadniki skrajnih desničarskih skupin, oboroženi z nacionalističnimi simboli in konfederacijskimi bojnimi zastavami ter oblečeni v rjave srajce, so v Charlottesvillu danes znova protestirali zaradi napovedi umika konfederacijskih simbolov iz časa ameriške državljanske vojne, vključujoč kip generala Roberta E. Leeja. Ta je v času vojne sredi 19. stoletja poveljeval enotam konfederacije, ki je zagovarjala sužnjelastništvo. Napoved umika kipa in drugih simbolov je v zadnjih mesecih v mesto z nekaj manj kot 50.000 prebivalci privabilo na tisoče nezadovoljnih skrajnih desničarjev in pripadnikov skupine Ku Klux Klan.
»Protibelsko sovraštvo«
Jason Kessler, organizator protesta pred univerzo, ki je mesto v preteklosti obtožil »protibelskega sovraštva«, je dogodek opisal kot »neverjeten trenutek za belce, ki so siti vsega in tega ne bodo več prenašali«. Udeleženci sinočnjega protesta so nosili bakle in vzklikali »kri in zemlja« ter »eno ljudstvo, ena država, končajmo priseljevanje«. Neonacistični pohodniki trdijo, da so prišli branit belo raso, ki v zahodnem svetu več nima zagovornika. Kot običajno trdijo tudi, da jim gre za obrambo zgodovine. Na pohodu danes dopoldan so rasiste s kriki »Nacisti, marš z naših ulic« prekinili nasprotniki, kmalu zatem so, tako kot že ponoči, znova izbruhnili spopadi med njimi. Pele so pesti, priče navajajo tudi uporabo solzivca. Policisti, na ulicah jih je bilo kakšnih 1000, so skušali pretepače umiriti, nekaj posameznikov so aretirali.
Slavospevi Adolfu Hitlerju
Danes najbolj odmevajo prikazi nacističnih simbolov, slavospevi Adolfu Hitlerju in koreografija, ki spominja na zborovanja nacističnih fanatikov pred drugo svetovno vojno v Nemčiji. Župan Mike Signer je v izjavi za javnost protest opisal kot »strahopetno parado sovraštva, rasizma in hinavščine«, za »odurnost« pa obtožil predsednika ZDA, ker je med svojo lanskoletno kampanjo podžigal ponos belih rasistov in njihove predsodke. Po napovedih naj bi se na ulicah študentskega kraja, v katerem je na zadnjih volitvah demokratično kandidatko Hillary Clinton podprlo kar 80 odstotkov prebivalcev, zbralo več tisoč nacionalistov, analitiki pa to opisujejo kot enega največjih tovrstnih zborovanj v zadnjih desetletjih v ZDA.
»VSI moramo biti združeni in obsojati vse sovražno. V Ameriki za takšno nasilje ni prostora. Stopimo skupaj,« se je prek twitterja odzval ameriški predsednik Donald Trump. Prva dama Melania Trump pa je dodala, da se v Ameriki spodbuja svobodo govora, a vendarle pozvala h komunikaciji »brez sovraštva v srcu«. Pristavila je, da se iz nasilja ne rodi nič dobrega.
