Markus Nierth je po izobrazbi teolog in po poklicu govornik na pogrebih. Ti običajno v Nemčiji opravljajo svoje delo, kadar ljudje ne želijo tipičnega cerkvenega pogreba in niso zavezani nobeni od cerkva.
Nierth je s svojimi starši , njegov oče je bil prav tako teolog, pobegnil iz vzhodne Nemčije pred 30 leti. Deset let kasneje se je vrnil, kupil staro kmetijo na robu vasi in jo tri leta prenavljal. Danes živi v njej s svojo ženo in ima po zaslugi sestavljene (»patchwork«) družine kar sedem otrok. Leta 2013 so ga v kraju z nekaj manj kot 3000 prebivalci izvolili za župana. V tako majhnih krajih župan svojo funkcijo običajno opravlja častno, torej brez denarnega nadomestila. Župan se je lani jeseni, ko so v okrožju sklenili, da bodo v kraju namestili begunce iz Sirije, zavzel za to, da bi jih kar najbolje sprejeli.
V začetku marca je Nierth odstopil, ker so neonacisti zagrozili, da bodo protestirali tudi pred njegovo kmetijo. Sam pravi, da grožnje s smrtjo, ki so mu jih pošiljali, niso bile največji problem, povsem sam se je počutil, ko ga niso zaščitile pristojne oblasti in so skupaj z neonacisti protestirali tudi njegovi sosedje. Razmislek, kako se bodo počutili njegovi otroci z množico demonstrantov pred hišo, polnih sovraštva in nacističnih parol, ga je prisilil k temu, da je vrgel puško v koruzo.
Protestnike pripeljali z avtobusi
Vsa zgodba se je začela lani pozno jeseni, ko je okrožje sklenilo, da bo v Tröglitzu namestilo 50 do 60 beguncev iz Sirije. Župan se je na to novico takoj odzval, saj je vedel, da bo neonacistična Nacionaldemokratska stranka Nemčije (NPD) to izkoristila. Zato je v občinskem glasilu objavil dolg članek, v katerem je povsem iskreno povedal, kako sluti, da bodo zaradi te namere v kraju nastali problemi. Napisal je tudi, da si beguncev nihče ne želi, tudi sam ne. Toda so preprosto tam in krajani naj zberejo ves pogum in begunce sprejmejo odprto in prijazno.
Za božič je teolog prvič pridigal v tamkajšnji cerkvi in se zavzel za to, kar je napisal. Toda namesto podpore je žel nasprotovanje in neonacisti so zaslutili priložnost. Okoli 100 protestnikov je od tedaj vsako nedeljo protestiralo po cestah Tröglitza s piščalkami in svetilkami. Nekdanji župan pravi, da so bili med njimi tudi skrajni desničarji, ki so pripotovali od drugod z avtobusi. Kriminalisti, ki preiskujejo grožnje, naslovljene na župana in njegovo družino, so ugotovili, da te ne prihajajo iz njegove neposredne okolice ali celo regije, kjer živi, gre za organizirano gonjo z vrha desnih skrajnežev v državi.
Nierth se je zatem dogovoril z deželnim svetnikom, da v kraju nastanijo le 40 beguncev, in svojim sokrajanom napisal še eno pismo, ki je nagovarjalo tiste, ki so bili dotlej tiho. Nasprotna stran je medtem na facebooku pripravila svojo stran in nanjo postavila fotografijo dekleta, ki so jo obglavili skrajneži islamske države. Za osmi marec so skrajneži napovedali, da bodo protestirali pred županovo domačijo. Na to se niso odzvale ne pristojne oblasti niti županovi sokrajani.
Odstop župana Tröglitza je v državi sprožil vrsto ogorčenih odzivov in razpravo o tem, ali so politiki res dolžni dopustiti vdor v njihovo zasebno sfero in ali policija lahko dovoli demonstracije pred njihovimi zasebnimi bivališči. Župan Niertha namreč ni edini, ki je ogrožen. Tudi podpredsednica nemškega parlamenta, poslanka stranke Die Linke, Petra Pau je povedala, da so ji zadnjih nekaj mesecev grozili s smrtjo in so pred dobrima dvema tednoma protestniki vpili tudi pred njeno hišo. Poslanka, ki se v Berlinu zavzema za begunce, je povedala, da je policija odobrila demonstracije desnih skrajnežev, čeprav je vedela, da se bodo odvijale pred njenim zasebnim bivališčem.