Afera dizelgate bi v Nemčiji utegnila imeti globlje posledice od sprva pričakovanih. Res je, da nemška vlada z ničimer ne namerava ogroziti poslovanja za državo ključne industrije, a okoljevarstvene organizacije in posamezniki ne mirujejo. Nedavno je sodišče v Stuttgartu dalo prav okoljevarstvenikom in razsodilo, da lahko mestne oblasti prepovedo vožnjo z dizelskimi avtomobili na območjih, kjer izpusti dušikovih oksidov presegajo mejne vrednosti. Sodišče se namreč ni strinjalo s trditvami proizvajalcev in vlade, da je mogoče izpuste ustrezno zmanjšati z nadgradnjo programske opreme dizelskih avtomobilov.
Že zdaj je v večini nemških mest prepovedana vožnja z avtomobili, ki ne ustrezajo petemu okoljskemu razredu. V prihodnje pa bi se lahko ta prepoved očitno še razširila. Niso redki, ki pozivajo kar k splošni prepovedi prodaje in vožnje z dizelskimi avtomobili. Tudi tistih v petem in šestem ekološkem razredu, češ da tudi slednji norme o dovoljenih izpustih izpolnjujejo le na papirju, v praksi pa ne.
Schulz bi uvedel kvote za električne avtomobile
Prihodnost nemške avtomobilske industrije bi utegnila postati tudi ena od pomembnih predvolilnih tem. Kanclerski kandidat SPD Martin Schulz je namreč kot eno od pomembnih programskih točk stranke napovedal uvedbo kvot za električne avtomobile. In to ne samo v Nemčiji, ampak se bo zanje zavzemal tudi na evropski ravni. Podrobneje o kvotah ni spregovoril, je pa v okviru programa za nemško avtomobilsko industrijo napovedal ostrejši nadzor nad podatki o porabi goriva in izpustih škodljivih snovi, ki jih proizvajalci objavljajo v oglasih.
Schulz je nastopil precej ostro in nemški avtomobilski industriji očital, da je zaspala v razvoju, predvsem pri električnih avtomobilih. Od industrije tako pričakuje vlaganja v električne baterije za avtomobile, da industrija ne bo več odvisna od tujih dobaviteljev, in na splošno več vlaganj v električne avtomobile. Z načrtom o programski nadgradnji novejših dizelskih vozil, ki naj bi zmanjšala izpuste škodljivih snovi, in s subvencioniranjem zamenjave starih dizelskih vozil z novejšimi pa Schulz ni zadovoljen in zato poziva k ponovnemu srečanju proizvajalcev in vlade jeseni. Prepričan je namreč, da ti ukrepi ne bodo rešili težav. Podpira tiste strokovnjake, ki pravijo, da tudi najnovejši dizelski motorji dejansko ne izpolnjujejo okoljskih zahtev. Nemška vlada in avtomobilska industrija morata v prihodnjih šestih mesecih ločeno pripraviti načrt in oceno stroškov tehničnih dodelav dizelskih vozil, ki jih avtomobilska industrija sicer ne želi sprejeti.
Veliko obremenjevanje okolja tudi z elektriko
Medtem se tudi pri prehodu na vozila z električnim pogonom postavlja kar nekaj vprašanj, tudi z vidika varovanja okolja. Težava ni le še vedno razmeroma kratek kilometrski doseg električnih vozil, ampak tudi veliko obremenjevanje okolja, ki ga povzročajo baterije in polnjenje. Zgolj investicije v zadostno število polnilnih mest v Nemčiji naj bi segale v desetine milijard evrov. Še bolj problematično je obremenjevanje okolja z izpusti ogljikovega dioksida. Po podatkih, ki jih je objavil Spiegel, električni avtomobil zaradi neučinkovitosti baterij okolje s toplogrednimi plini obremenjuje bistveno bolj kot »navadni« avtomobili. Okoljski bilanci električnega in dizelskega avtomobila se tako izenačita, ko je dizelski avtomobil prevozil že 150.000 kilometrov, električnega pa smo šele prižgali.
