Gre res v tretje rado, kot pravi rek? Za slovensko atletinjo Martino Ratej v finalih na svetovnih prvenstvih pač ne. Slovenska rekorderka je imela visoke apetite, svoj šesti finale na velikih tekmovanjih pa je končala na devetem mestu. V finalu si ni prislužila dodatnih treh metov, kolikor jih ima najboljša osmerica izmed dvanajstih finalistk. Z dosežkom 61,05 m je za osmim mestom zaostala za več kot meter. Petintridesetletna Konjičanka bo tako razočarana zapustila veliko tekmovanje, saj je vnovič neuspešno naskakovala kolajno. Sedmo mesto iz Daeguja ostaja njena najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih.
Nikoli pred letošnjim prvenstvom v Londonu se najboljša slovenska atletinja še ni uvrstila v finale s tako visokimi obeti, saj je v kvalifikacijah vrgla kopje dlje kot 65 metrov, kar je bil njen daleč najboljši met na velikih tekmovanjih in s katerim bi v včerajšnjem finalu osvojila bronasto kolajno. Da je na vrhuncu sezone pripravljena najbolje, je torej dokazala. Glavno vprašanje pred finalom pa je bilo, ali bo z novim trenerjem Lovrom Umkom kos psihološkemu pritisku. A ji je na najpomembnejšem nastopu v sezoni znova spodletelo.
Šestintridesetletna Barbora Špotakova je po desetih letih vnovič postala svetovna prvakinja v metu kopja, ob tem pa ima v svoji vitrini tudi dve zlati in bronasto olimpijsko kolajno. Dosežki, ki potrjujejo, da je najboljša metalka kopja zadnjega desetletja, ki je danes kariero na velikih tekmovanjih sklenila na najlepši način. Tik pod zmagovalnim odrom se je uvrstila Hrvatica Sara Kolak, dvaindvajsetletna olimpijska zmagovalka iz Ria de Janeira, ki posluša nasvete slovenskega trenerja Andreja Hajnška.
Slovenija torej ostaja pri štirih osvojenih kolajnah na svetovnih atletskih prvenstvih. Ledino je z bronasto kolajno oral skakalec v daljino Gregor Cankar leta 1999 v Sevilli. Od leta 2007 do 2011 pa je komplet odličij osvojil Primož Kozmus. Na prvo žensko kolajno bo očitno treba še počakati, saj se na svetovnih prvenstvih nista uvrstili med najboljšo trojico niti Jolanda Čeplak in Brigita Bukovec, ki sta bili uspešnejši na olimpijskih igrah.
Slovenska atletika ima v ozadju nekaj obetavnih atletov, med katerimi je v Londonu nepričakovano prednjačila 19-letna Agata Zupin. Najmlajša slovenska reprezentantka se je že na svojem prvem velikem članskem tekmovanju uvrstila v polfinale teka na 400 m, v katerem pa danes z rezultatom 57,05 ni bila kos konkurenci. Za dobro sekundo je zaostala za državnim rekordom, za pol sekunde pa od kvalifikacijskega dosežka. Pred odhodom v London nam je trener Damjan Zlatnar dejal, da ima mlada atletinja potencial, da bo nekoč finalistka olimpijskih iger. Če so se njegove izjave še pred tednom dni zdele drzne, je Agata Zupin v Londonu že kot najstnica dokazala, da ima veliko možnosti za napredek.
Izjemno zanimivo je bilo tudi drugo mednarodno dogajanje. Ljubitelji atletike so bili sicer prikrajšani za izjemen dvoboj v teku na 400 m med Bocvancem Isaacom Makwalo in Južnoafričanom Waydom van Niekerkom, saj je prvi zbolel za trebušno virozo, ki kosi med atleti v Londonu. Svetovni rekorder Van Niekerk je z zmago izpolnil prvi londonski cilj na poti do dvojne krone na 200 in 400 m. V teku na 3000 m z ovirami je Conseslus Kipruto preprečil, da bi Kenija doživela poraz v paradni disciplini afriške atletske velesile. Evropska atletika je doživela svetel trenutek v finalu na 800 m, kjer je s sijajnim pospeševanjem v ključnih trenutkih po 600 metrih zmagal Francoz Pierre Ambroise Bosse, drugo mesto pa si je z odličnim finišem priboril Adam Kszczot.
