Olimpijski stadion v Londonu je bil v soboto zvečer prizorišče enega največjih presenečenj v atletski zgodovini. V finalu stometrske preizkušnje je po letu 2008 prvi poraz na velikih tekmovanjih doživel Jamajčan Usain Bolt. Američani so po desetletju trpljenja ob uspehih najuspešnejšega atleta vseh časov z dvojno zmago dočakali dvojni trenutek zmagoslavja. Po letu 2005 je drugič postal svetovni prvak 35-letni Justin Gatlin, podprvak pa 21-letni Christian Coleman, ki je vzel Boltov skalp že v polfinalu.
Če je v preteklosti na velikih tekmovanjih Usain Bolt stopnjeval pripravljenost, se letos v Londonu ni znašel. Vsi trije njegovi starti so bili izjemno slabi. Preprosto preslabi, da bi si lahko priboril dvanajsto zlato kolajno na velikih tekmovanjih. »Start me je ubil,« je bil slikovit Usain Bolt. Poln olimpijski stadion, kjer je pred petimi leti Usain Bolt osvojil tri zlate olimpijske kolajne, je po porazu Bolta sprva utihnil. V nadaljevanju pa je publika nagradila svetovnega prvaka z novim paketom žvižgov, ki jih je Justin Gatlin deležen po vsem svetu. Odkar se je vrnil po štiriletnem premoru zaradi dopinga, ko mu je Mednarodna atletska organizacija (Iaaf) kazen zaradi sodelovanja v preiskavi skrajšala z osem na štiri leta prepovedi, Američan ne doživlja gostoljubja občinstva.
V zadnjih letih so svetovni mediji ob dvobojih Bolta in Gatlina vselej poudarjali, da gre za dvoboj dobrega in zla. Pravljica je imela vselej srečen konec. Bolt je dobil več bitk, a sklepno izgubil. Poraz je Bolt prenesel z dvignjeno glavo ter čestital tekmecu, ki razumljivo ni odtekel častnega kroga. Je pa po zmagi z gesto pokazal publiki, naj bo tiho, kar je Angleže še bolj podžgalo, da so si dali duška. »Usain mi je čestital in rekel, da ve, koliko sem garal za ta uspeh. To mi je pomenilo veliko,« pravi Justin Gatlin, ki je šel takoj po tekmi na kolena in se priklonil uspešni karieri 30-letnega Jamajčana. »Bil je moj motiv in inspiracija, da sem po vrnitvi na atletske steze trdo treniral,« priznava Gatlin.
»Zmaga Gatlina ni popoln scenarij,« je priznal lord Sebastian Coe, predsednik Iaafa. »Nisem ravnodušen, da je eno najprestižnejših lovorik v atletskem svetu osvojil nekdo, ki je v preteklosti dvakrat padel na dopinškem testu. Po drugi strani si zasluži, da je tu, kjer je,« meni Coe.
Novi litovski zvezdnik v metu diska
Redko je v atletiki mogoče videti tako prepričljivi zmagi, kot sta ju uprizorila Almaz Ayala in Geoffrey Kipkorir Kirui. Etiopijka je v teku na deset kilometrov slovito rojakinjo Tirunesh Dibaba prehitela za več kot 46 sekund, Kenijec pa je v maratonu najbližjega zasledovalca Etiopijca Tamirata Tola prehitel za kar 73 sekund. Izjemno zanimiva in izenačena sta bila moška finala skoka v daljino in meta diska. Južnoafričan Luvo Manyonga je z dosežkom 848 cm za štiri cm ugnal Američana Jarriona Lawsna, Litovec Andrius Gudzius pa je bil z dosežkom 69,21 m za dva centimetra daljši ob Šveda Daniela Stahla. Gudzius je bil pred sedmimi leti mladinski svetovni prvak, met diska pa je v Litvi izjemno priljubljena in trofejna disciplina. V njej je do leta 2014 blestel Virgilius Alekna, dvakratni olimpijski prvak, ki je na velikih tekmovanjih osvojil devet zlatih, štiri srebrne in dve bronasti kolajni.
»Uspehi Alekne so name naredili velik vtis. Nikoli sicer nisem z njim treniral, mi je pa nekajkrat pomagal z nasveti. Predvsem pri psihološki pripravi. Verjamem, da so mi prav ti nasveti pomagali na poti do največjega uspeha,« pravi Andrius Gudzius.
Skromen slovenski start
Četverica slovenskih atletov izmed sedmerice, kolikor jih nastopa na svetovnem prvenstvu, se prve tri dni največjega tekmovanja v sezoni ni izkazala. Prva je za razočaranje poskrbela Tina Šutej. Skakalka ob palici je v kvalifikacijah preskočila 435 cm ter končala na 15. mestu. Za finale bi zadostoval uspešen skok v drugem poskusu prek štirih metrov in pol, česar finalistka lanskih olimpijskih iger ni izkoristila. Da je skok ob palici nepredvidljiva disciplina, je dokazala Jennifer Suhr. Američanka na prizorišču, kjer je pred petimi leti postala olimpijska zmagovalka, ni preskočila izbrane začetne višine 455 cm ter se poslovila od prvenstva brez uvrstitve.
Od slovenskih atletov je šel drugi v areno Luka Janežič, ki je po koncu teka na 400 m obžaloval, da se je odločil za nastop. Kot je predvideval, mu je viroza v zadnjem tednu vzela veliko moči, zato je bil v zadnjih stotih metrih povsem brez energije. Čas 46,06 je bil njegov daleč najslabši v sezoni, z njim pa je zasedel 36. mesto. Kot zadnji po času se je z dosežkom 45,70 v polfinale uvrstil Jonathan Borlee. Dosežek Belgijca je slabši, kot vsi časi Janežiča v tej sezoni pred Londonom.
Anita Horvat je v teku na 400 m s časom 52,76 precej zaostala za svojim državnim rekordom, ki ga je s časom 51,94 dosegla 14. julija letos na evropskem prvenstvu do 23 let v Bydgoszczu. Trenutno najhitrejša Slovenka je krst velikih tekmovanj sklenila na 38. mestu, za uvrstitev v polfinale po času pa je zadostoval dosežek 52,01. Kako dolge so lahko londonske minute, je v maratonu občutil Rok Puhar. Slovenski tekač na dolge proge je prvih pet kilometrov tekel v vodilni skupini, nato pa vse bolj popuščal. Za dobrih 42 kilometrov teka ob Temzi je potreboval več kot dve uri in pol (natančneje 2,33:12) ter zasedel 66. mesto. Si pa 24-letni Puhar zasluži pohvalo, ker je kljub bolečinam v stegenski mišici vztrajal do konca in si pridobil dragoceno izkušnjo velikega tekmovanja. Prehitel je pet tekačev ter še 29 tistih, ki so odstopili.
Od slovenskih atletov bo danes ob 20.48 v kvalifikacijah teka na 400 m z ovirami nastopila Agata Zupin. Najmlajša slovenska atletinja bo v svojem krstnem nastopu na velikih članskih tekmovanjih tekla v tretji od petih kvalifikacijskih skupin. V polfinale bodo iz vsake skupine napredovala najhitrejše štiri atletinje ter štiri najhitrejše po času. Agata Zupin ima z letošnjim državnim rekordom 55,96 šesti prijavljeni čas izmed osmerice v svoji skupini.
